Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
pobotnica (5)
- pobótnica -e ž (ọ̑) jur. dokument, s katerim se potrdi plačilo dolga: izdati, podpisati pobotnico / izbrisna pobotnica ♪
- izbrísen -sna -o prid. (ȋ) ki se da izbrisati: izbrisen napis ◊ jur. izbrisna pobotnica dokument, s katerim se potrjuje, da je terjatev zastavnega upnika v zemljiški knjigi črtana ♪
- pobóten -tna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na pobotanje: pobotni dogovor ♦ jur. pobotna listina pobotnica ♪
- priznánica -e ž (ȃ) knjiž. listina, s katero se kaj potrjuje; potrdilo: dati, izpolniti priznanico ♦ jur. dokument, s katerim se potrdi plačilo dolga; pobotnica ♪
- têmeljnica -e ž (é) fin. listina, na podlagi katere se vpiše poslovni dogodek: napisati temeljnico; pobotnica in temeljnica ♪