Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
poanta (1) 
- poánta -e ž (ȃ) knjiž. določena vsebina v (umetniškem) delu, ki naj naredi vtis, učinek: zgodba je brez poante; ilustracije z izpovedno poanto; filozofska, socialna poanta filma, romana; pesmi z izrazito poanto proti nasilju / skrbno domišljene poante in efekti poudarki ♪