Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

poant (6)



  1.      poánta  -e ž () knjiž. določena vsebina v (umetniškem) delu, ki naj naredi vtis, učinek: zgodba je brez poante; ilustracije z izpovedno poanto; filozofska, socialna poanta filma, romana; pesmi z izrazito poanto proti nasilju / skrbno domišljene poante in efekti poudarki
  2.      poantilizem  ipd. gl. pointilizem ipd.
  3.      poantíranje  -a s () glagolnik od poantirati: patetično poantiranje posameznih besed / poantiranje načel
  4.      poantírati  -am dov. in nedov. () knjiž. poudariti, naglasiti: poantirati posamezne besede / problema niso poantirali poantíran -a -o: poantirane besede; prvo dejanje s poantiranim lirskim zaključkom
  5.      efékten 1 -tna -o prid., eféktnejši (ẹ̑) nanašajoč se na efekt: efektna izvedba plesa; zaključil je z efektno poanto / svojim izdelkom so dajali zelo efektna imena / efektna uskladitev vseh faktorjev v gospodarstvu ◊ tekst. efektna nit, preja nit, preja, namenoma neenakomerno izdelana eféktno prisl.: zadnje besede je izgovoril efektno
  6.      prepoudáriti  -im dov.) knjiž., redko preveč poudariti: v svoji kritiki je prepoudaril pomanjkljivosti dela / v romanu je prepoudaril idejno poanto prepoudárjen -a -o: prepoudarjena ideja




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA