Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

poživinjen (3)

1.      poživínjenje  -a s (ȋ) glagolnik od poživiniti: poživinjenje ljudi ♪
2.      poživínjenost  -i ž (ȋ) ekspr. značilnost, stanje poživinjenega človeka: moralna propalost in poživinjenost ♪
3.      poživíniti  -im dov. (í ȋ) ekspr. narediti, povzročiti, da kdo dobi lastnosti, značilnosti živine: z žganjem so jih do kraja poživinili / garanje jih je poživinilo poživínjen -a -o: poživinjeni ljudje ♪