Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

pni (26-50)

26.      hôpniti  -em dov. (ó ȏ) pog., ekspr. na hitro prijeti, zgrabiti: hopnil ga je za vrat // aretirati, zapreti: včeraj ga je policija hopnila ♪
27.      hrôpniti  -em dov. (ó ȏ) dihniti s hropečim glasom: hropnil je in umrl ∙ ekspr. ti si me ovadil, je zamolklo hropnil hropeče rekel ♪
28.      izkopnína  -e ž (ȋ) 1. mont. izkopani material: nakladati izkopnino v vozičke; količina izkopnine 2. zastar. izkopanina: srednjeveške izkopnine ♪
29.      kapníca  -e ž (í) voda, zbrana, prestrežena ob padavinah, navadno s strehe: piti, uporabljati kapnico / rezervoar s kapnico // star. vodnjak za tako vodo: betonirati kapnico / zajemati vodo iz kapnice ◊ geogr. voda, ki pronica skozi kamnino in kaplja s stropa kraških jam ♪
30.      kápnik  -a m (ȃ) podolgovata tvorba v kraških jamah, nastala s kristalizacijo raztopljenih rudnin: nad vhodom v jamo visi nekaj kapnikov; jama s kapniki / stoječi, viseči kapnik ♪
31.      kapník  in kápnik -a m (í; ȃ) gozd. drevo, ki je zaradi sosednjih višjih dreves zaostalo v rasti ♪
32.      kápniški  -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na kápnik: kapniške tvorbe / kapniški steber steber, ki nastane, ko se zrasteta stoječi in viseči kapnik ♪
33.      kápniti  -em dov. (á ȃ) nav. 3. os. pasti v obliki kaplje; kaniti: mleko, voda kapne; brezoseb. z veje je kapnilo // preh. povzročiti, da kaj pade v obliki kaplje: kapniti kaj na rano ● pog. tu in tam mu kaj kapne (v žep) dobi, zasluži majhno vsoto denarja ♪
34.      kípnik  -a m (ȋ) gastr. močnata jed, kuhana v sopari: orehov, rižev kipnik ♪
35.      kípniti  -em nedov. in dov. (í ȋ) nar. vzhodno vzhajati, naraščati: testo noče kipniti kípnjen -a -o: kipnjen kruh ♪
36.      klêpniti  -em in klepníti klépnem dov. (é ȇ; ȋ ẹ̑) dati glas kot pri udarcu po kovini, lesu: v sobi je klepnil pokrov skrinje / klepniti s petami // ekspr. udariti, zadeti (pri padcu): kos opeke ga je klepnil po čelu ♪
37.      klôpniti  -em dov. (ó ȏ) nav. ekspr. dati glas kot pri udarcu po kovini, lesu: v kleti je klopnila past // udariti, butniti: s praznim vrčem jezno klopne ob mizo ♪
38.      konôpnica  -e ž (ȏ) 1. zool. sivo rjavkasta divja raca z rumenim kljunom, Anas strepera: dolgorepka in konopnica 2. bot. gozdna rastlina z belimi, rumenkastimi, rdečimi cveti v grozdih, Dentaria: brstična konopnica ♪
39.      konopnína  -e ž (ȋ) 1. konopljena slama: konopnina je bila popolnoma suha 2. tekst. konopljina: rjuhe iz konopnine ♪
40.      kopníca  -e ž (í) redko zemeljska površina, na kateri je skopnel sneg; kopno: začele so se kazati kopnice ♪
41.      kopnína  -e ž (ȋ) knjiž. 1. zemeljska površina, ki je ne pokriva morje; kopno: daleč na obzorju se je že videla kopnina; veter je vel z morja na kopnino 2. zemeljska površina, na kateri je skopnel sneg; kopno: grebene je pokrival sneg, po dolini pa se je že kazala kopnina ♪
42.      kopnínski  -a -o prid. (ȋ) redko kopenski: kopninske živali ♪
43.      krêpniti  -em in krépniti -em dov. (é ȇ; ẹ́ ẹ̑) nižje pog., ekspr. poginiti: krava je krepnila // nizko umreti: saj ne boš krepnil od mraza ♪
44.      kupnína  -e ž (ȋ) denarno nadomestilo za kupljeno blago: plačati kupnino; prodati za visoko kupnino // redko izkupiček, iztržek: kupnina od lesa ♪
45.      lépnica  -e ž (ẹ̑) 1. bot. gorska ali travniška rastlina z raznovrstno razrastjo in cveti različnih barv, Silene: brezstebelna lepnica; kimasta lepnica 2. zastar. lepenka: strešna lepnica ♪
46.      lôpniti  -em dov. (ó ȏ) 1. ekspr. udariti, navadno s čim ploskim: lopniti konja po hrbtu; prijateljsko je lopnil znanca po rami; lopniti s knjigo po glavi; lopniti se z dlanjo po prsih // udariti sploh: molči, sicer te lopnem; pren. na sestanku so lopnili tudi po njem 2. ekspr. plosko pasti: lopniti na tla; lopnil je v sneg 3. žarg., šol. ne izdelati v šoli, pri izpitu; pasti: že spet je lopnil ● ekspr., redko ušla je od doma, je lopnil hitro rekel; ekspr. nekje so lopnila vrata se glasno zaprla; ekspr., redko kar takole lopne v hišo nepričakovano pride ♪
47.      nadstrópnica  -e ž (ọ̑) redko nadstropna hiša: stanuje v nadstropnici ♪
48.      nàdžúpnik  -a m (ȁ-ȗ) rel. naslov za predstojnika župnije, navadno pomembnejše: postal je nadžupnik; ptujski nadžupnik ♪
49.      nakípniti  -em dov. (í ȋ) nar. vzhodno vziti, narasti: testo noče nakipniti / blazinice pod očmi so mu zelo nakipnile otekle, nabreknile ♪
50.      nalépnica  -e ž (ẹ̑) listek za glavne ali posebne označbe stvari, na katero je nalepljen: nalepiti nalepnico na stekleničko z zdravili; zbirati nalepnice vžigaličnih škatlic / nalepnica z naslovom naročnika ♦ ptt listek s tiskano označbo načina odpošiljanja, ki se nalepi na pošiljko ♪

   1 26 51 76 101 126 151 176 201 226