Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

plitev (32)

1.      plítev  -tva -o prid., plítvejši (í) 1. ki ima v navpični smeri navzdol razmeroma majhno razsežnost: plitev jarek; plitva dolina; izkopati plitvo jamo; plitva posoda / obleka s plitvim izrezom; plitev žep / po plitvem snegu so prišli do koče; plitva voda; ob obali je morje plitvejše / plitvi krožnik // ki je v navpični smeri navzdol razmeroma malo oddaljen od površine: bukev ima plitve korenine; dno reke je plitvo 2. ki ima v vodoravni smeri v notranjost razmeroma majhno razsežnost: s plitvimi zarezami je označil deblo; rana je plitva / krilo ima dve plitvi gubi // ki je v vodoravni smeri v notranjost razmeroma zelo malo oddaljen od začetka: plitev trg; ta izložba je plitva 3. ki ni sposoben močno občutiti, doživeti: plitev človek; sam sebi se je zdel plitev // ekspr. vsebinsko prazen: plitve besede; plitva literatura // ekspr. ki se ne pojavlja v visoki stopnji: plitvo čustvo; plitvo veselje ● ekspr. otrok ima plitev spanec rahel; plitev žep ekspr. ta človek ima plitev žep malo denarja; publ. počitnice za plitev žep poceni ◊ agr. plitvo obdelovanje obdelovanje, pri katerem je obdelana plast nizka; plitvo oranje oranje v globino od 10 do 15 cm; med. plitvo dihanje dihanje ob delovanju prsnih mišic; meteor. plitvo področje nizkega zračnega pritiska področje, kjer je pritisk nekoliko nižji od normalnega; um. plitvi relief ploski relief plítvo prisl.: plitvo dihati; spi plitvo in nemirno; plitvo zakopati čebulice ♪
2.      otoplítev  -tve ž (ȋ) glagolnik od otopliti: potrebna je otoplitev nog / Slovenijo je zajela nenadna otoplitev ♦ meteor. insolacijska otoplitev ♪
3.      preplítev  -tva -o prid. (í) preveč plitev: preplitev krožnik; preplitva jama / dno je preplitvo / preplitva ženska / ekspr. preplitve misli preplítvo prisl.: preplitvo vsaditi ♪
4.      bidé  -ja m (ẹ̑) podolgovat plitev umivalnik za spodnji del trupa: kopalnica z bidejem ♪
5.      čéški  -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na Čehe ali Češko: češki jezik; češka literatura; češko-slovenski slovar / češki granat, porcelan ◊ arhit. češka kapa plitev obok, sestavljen iz delov, ki se bočijo nad vsako posamezno steno; rel. češki bratje husitska verska sekta, razširjena zlasti na Češkem in Moravskem ♪
6.      insolacíjski  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na insolacijo: insolacijska otoplitev ◊ med. insolacijski ekcem ♪
7.      júgoven  -vna -o prid. (ȗ) nanašajoč se na otoplitev pod vplivom južnega vetra v hladnem obdobju; južen: jugovno vreme ♪
8.      júžen  -žna -o prid., júžnejši (ú) 1. nanašajoč se na jug: a) južni del, konec vasi; južni predeli dežele; južna Evropa; cesta obide mesto po južni strani; najjužnejša točka celine / južna stena, stran hiše; južno pobočje / južna smer / južna stran veter piha z južne strani z juga; na južno stran se razprostira polje na jug, proti jugu; na južni strani obdaja državo morje na jugu / južni veter; južna železnica v stari Avstriji železniška proga od Dunaja do Trsta / Južna Amerika b) potovanje po južnih deželah; značilnosti južnih mest / modro južno nebo; vroče južno sonce / južne rastline; južno sadje / južni temperament južnjaški c) južni prebivalec / južni Slovani 2. nanašajoč se na otoplitev pod vplivom južnega vetra v hladnem obdobju: južno vreme / južni dnevi / sneg postaja južen razmehčan, topeč se 3. ki leži od ekvatorja v smeri proti jugu: severna in južna polovica zemlje ◊ astr. Južni križ ozvezdje južne nebesne polute, katerega najsvetlejše zvezde tvorijo križ; južna točka točka na obzornici, ki leži nasproti severišču; bot. južni srobot srobot s temno vijoličastimi cveti, ki raste na Primorskem, Clematis viticella; fiz. južni magnetni pol magnetni pol, ki se obrne proti jugu, če se magnet lahko vrti okoli navpične osi; geogr. južni pol; južni povratnik vzporednik, po katerem se sonce ob svojem zimskem obratu navidezno premika; južni tečajnik; južna zemljepisna širina zemljepisna širina južno od ekvatorja; meteor. južni sneg sneg, ki pada pri temperaturi okoli 0° C júžno prisl.: omenjeni kraji ležijo nekoliko južneje; razprostira se južno od Save / v povedni rabi danes je južno ♪
9.      kápa  -e ž (á) 1. pokrivalo brez krajevcev, navadno mehko: potegniti, potisniti si kapo čez ušesa; pokriti se s kapo; krznena, žametna kapa; kapa iz moherja / kuharja v visokih belih kapah / kopalna, plavalna kapa; škofovska kapa mitra; vojaška kapa; kapa s ščitkom / kot kletvica kapa kosmata, tega pa nisem vedel ∙ ekspr. hrib ima kapo oblak zakriva vrh hriba; pog., ekspr. ta ga ima pod kapo je vinjen 2. rabi se samostojno ali s prilastkom kapi podobna priprava ali del priprave: kapa električnega zvonca; kapa pri žganjarskem kotlu / sušilna kapa priprava, podobna večjemu pokrivalu z vgrajenim električnim aparatom za sušenje las ◊ arhit. češka kapa plitev obok, sestavljen iz delov, ki se bočijo nad vsako posamezno steno; avt. razdelilna kapa ♪
10.      lagúna  -e ž (ȗ) plitev podolžni zaliv, ki ga proti morju ali jezeru skoraj zapira sipina: voziti se po laguni; mirna laguna / lagune atolov / ekspr. mesto na lagunah Benetke ♪
11.      odjúga  -e ž (ȗ) otoplitev pod vplivom južnega vetra v hladnem obdobju: zunaj je nastopila odjuga / dvodnevna odjuga / taljenje snega ob odjugi; pren., ekspr. pričakovati politično odjugo ♪
12.      oplitvéti  -ím dov. (ẹ́ í) knjiž. postati plitev: jarek je oplitvel, ker ga niso čistili / zaradi slabe družbe je oplitvel ♪
13.      paténa  -e ž (ẹ̑) rel. plitev, navadno pozlačen krožniček za hostijo pri maši ♪
14.      plató  -ja m (ọ̑) 1. publ. planota: pred njim se je razprostiral travnat plato; z roba platoja se je spustil v dolino / velik plato leži pod morsko gladino // raven prostor, ploščad: na platoju med hišami so se zbrali ljudje 2. trg. plitev zaboj, navadno za sadje ali zelenjavo: platoje z jagodami so naložili na tovorni avtomobil ◊ ped. (začasen) zastoj v napredovanju učenja ♪
15.      plítek  -tka -o prid., plítkejši (í) knjiž. plitev: plitek jarek / ribez ima plitke korenine / rana je plitka / plitek človek / čutil je le plitko veselje ♪
16.      plitvéti  -ím nedov. (ẹ́ í) knjiž. postajati plitev: zaradi suše je reka plitvela ♪
17.      plítvica  -e ž (ȋ) zastar. 1. pladenj: na plitvici so bile naložene različne jedi 2. plitev čoln: voziti se s plitvico ● zastar. okoli otoka je plitvica plitvina ♪
18.      poplitvéti  -ím dov. (ẹ́ í) knjiž. postati plitev: zaradi suše je reka poplitvela / ob branju take literature je poplitvel ♪
19.      povnánjati  -am nedov. (á) knjiž. delati, da postane kaj zunanje, vnanje: povnanjati moralno vsebino / dejavnost človeka povnanja povnánjati se postajati plitev, usmerjen v zunanji svet: današnji človek se povnanja in izgublja v stvareh ♪
20.      povnánjiti  -im dov. (ā ȃ) knjiž. narediti, da postane kaj zunanje, vnanje: povnanjiti svoje ustvarjalne zmožnosti / povnanjiti medčloveške odnose povnánjiti se postati plitev, usmerjen v zunanji svet: v zadnjih letih se je zelo povnanjil povnánjen -a -o: povnanjena absolutna ideja; za to je njegova narava preveč povnanjena ♪
21.      pozunánjiti  -im dov. (ā ȃ) knjiž. narediti, da postane kaj zunanje, neosebno: ženske vloge je avtor zelo poudaril in pozunanjil pozunánjiti se postati plitev, usmerjen v zunanji svet: v teh letih se je zelo pozunanjil pozunánjen -a -o: pozunanjen človek; pozunanjeni svet ♪
22.      preplítek  -tka -o prid. (í) knjiž. preplitev: preplitek jarek / preplitko morje / preplitek je, da bi to spoznal ♪
23.      prikòp  in príkop -ópa m (ȍ ọ́; í ọ́) nar. plitev jarek na vsakem koncu zorane njive: Živina si je v brazdi trikrat oddihovala, preden je prišla od prikopa do prikopa (I. Koprivec) ♪
24.      réz  -a m (ẹ̑) 1. pritisk, poteg z ostrim predmetom, rezilom: z enim rezom je odrezal palico / napraviti rez na trebuhu živali // kar s takim pritiskom, potegom nastane: rez pri debelejšem blagu obšijemo; premazati rez; odstranjevati žaganje iz reza; iz reza je pritekla kri; globok, plitev, raven rez / operacijski rez je še zmeraj boleč / steblo je na rezu rjavo; pren., ekspr. rez med preteklostjo in sedanjostjo 2. les. ploskev, ki nastane z rezanjem: na rezu so dobro vidni jedro in kolobarji / čelni rez nastal z rezanjem pravokotno na vzdolžno os debla 3. biol. košček tkiva, pripravljen za mikroskopiranje; rezina: obarvati, pripravljati reze 4. agr. rez ž: rez drevja / opravljati rez v vinogradu / dolžina reza ● star. preizkusiti ostrino reza rezila ◊ film. ostri rez zaporedje dveh različnih posnetkov brez vmesne slikovne povezave; geom. zlati rez daljice točka na daljici, ki deli daljico na dva dela tako, da je razmerje med daljico in večjim delom enako razmerju med večjim in manjšim delom; med. carski ali cesarski rez operacija, pri kateri otroka izrežejo iz maternice; um. zlati rez sorazmerje med dvema količinama, pri katerem je razmerje med večjo in manjšo količino enako razmerju med večjo količino in celoto ♪
25.      splitvéti  -ím dov. (ẹ́ í) knjiž. postati plitev: zaradi suše je potok splitvel / ob takem branju človek splitvi ♪

1 26