Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
plesniv (21) 
- plesnív -a -o prid. (ȋ í) na katerem je plesen: plesniv les; kruh je postal plesniv; plesnivo grozdje, žito / plesniv okus mleka // slabš. osivel, star: stala je ob strani svojega plesnivega ženina ● ekspr. zapustil ji je nekaj plesnivih grošev malovrednih, ničvrednih; slabš. oklepati se plesnivih načel zastarelih; sam.: duh po plesnivem ♪
- plesnívec -vca m (ȋ) star. plesen: plesnivec na grozdju ♪
- plesnivéti -ím nedov. (ẹ́ í) star. plesneti: grozdje plesnivi ♪
- plesnívka -e ž (ȋ) nav. mn., bot. gliva z micelijem, rastočim na površini: delovanje plesnivk; plesnivke in kvasovke ♪
- plesnívost -i ž (í) lastnost, značilnost plesnivega: plesnivost kruha / duh po plesnivosti ♪
- splesnivéti -ím dov. (ẹ́ í) star. splesneti: grozdje je splesnivelo / v tem kraju boš splesnivel ♪
- cíkast 2 -a -o prid. (ȋ) ki ima cik: cikasto vino / plesnivi in cikasti sodi ♪
- gníl -a -o stil. -ó [iu̯] prid. (ȋ ȋ) 1. ki gnije ali je že zgnil: gnil les; gnila slama; gnilo in plesnivo grozdje; duh po gnilih jajcih; prodajali so tudi gnilo sadje / gnil zob / ekspr. gnila rana gnojna; voda že toliko časa stoji, da je že kar gnila; pren., slabš. gnila, smradljiva zadovoljnost ♦ alp. gnil sneg otajan, star sneg, ki se seseda; etn. gnilo jajce otroška igra, pri kateri čepi kaznovani igralec v sredini kroga drugih čepečih igralcev 2. slabš. pokvarjen, malovreden, slab: to je popolnoma gnil človek; gnila družba / razkrivati gnile razmere; gnilo gospodarstvo / nav. iron. gnila Jugoslavija Jugoslavija pred letom 1941 gníli -a -o sam.: skušal je iztrebiti vse, kar je bilo gnilega in nezdravega ∙ iron. nekaj je gnilega v deželi danski ♪
- izvetríti -ím dov., izvétri in izvêtri; izvétril; izvetrèn (ȋ í) knjiž., redko prevetriti: izvetriti plesniv duh / ekspr. misli se mu še niso izvetrile ♪
- kopéti -ím nedov. (ẹ́ í) nar. zaradi kvarjenja dobivati, imeti vonj in okus po plesnivem: moka že kopi; krma je začela kopeti ♪
- okopéti -ím dov. (ẹ́ í) nar. postati nekoliko plesniv; oprhniti: žito je okopelo / v vročini kruh okopi zadahne okopèl in okopél -éla -o: okopela moka ♪
- opŕhel -hla -o [ǝu̯] prid. (ŕ) nekoliko plesniv: oprhla moka; oprhlo žito / slama je postala oprhla ♪
- oprhnéti -ím dov. (ẹ́ í) redko postati nekoliko plesniv; oprhniti: seno je na vlagi oprhnelo ♪
- opŕhniti -em dov. (ŕ ȓ) 1. postati nekoliko plesniv: seme je kmalu oprhnilo; mokri snopi oprhnejo; oprhniti od vlage / moka je nekoliko oprhnila 2. nav. ekspr. z rahlim udarcem odstraniti s česa: oprhniti prah z rokava ● star. ta sorta trte pogosto oprhne se osipa opŕhnjen -a -o: oprhnjena pšenica; slama je že oprhnjena ∙ belo oprhnjen sadež sadež s tanko voščeno prevleko ♪
- plésnjav tudi plésnjev -a -o prid. (ẹ́) star. plesniv: plesnjav kruh ♪
- postán -a -o prid. (á) ki zaradi krajšega ali daljšega stanja, mirovanja izgubi svežost, kakovost: postan krompir; močnik ni dober, če je postan; postana jed, voda; kosilo bo postano / v sobi je bil težek, postan zrak; pren., ekspr. v takih razmerah postane človek postan in plesniv; postano življenje; prim. postati ♪
- slúzavka -e ž (ú) nav. mn., bot. glive, ki živijo na gnilem listju in štorih in se lahko premikajo, Myxomycetes: plesnivke in sluzavke / glive sluzavke ♪
- splesnéti -ím dov., splêsni in splésni (ẹ́ í) 1. postati plesniv: kruh, sadje splesni 2. slabš. postati nedejaven, negiben: v tem kraju bo splesnel; duševno in telesno splesneti splesnèl in splesnél -éla -o: splesnel kruh; splesnela moka ♪
- sténa -e ž (ẹ́) 1. vsak od delov stavbe, ki omejuje prostor, prostore ob straneh: postaviti, sezidati steno; prebiti steno med sobama; pomakniti mizo k steni; obesiti sliko na steno; zabiti žebelj v steno; narediti v steni odprtine za okna; debela stena; lesena, zidana stena; stene so bile vlažne in plesnive; bel, bled kot stena / ometati, pobeliti stene; čelna stena gradu pročelje; notranje, zunanje stene hiše zidovi; predelna, premična stena / plakatna stena na katero se lepijo plakati; predsobna stena lesen izdelek v obliki deske, navadno s kljukami za obešanje oblačil, z ogledalom in polico za klobuke; španska stena premična stena iz lažjega materiala za zakrivanje, ločevanje 2. s prilastkom kar kaj omejuje, zapira ob straneh: stene jame se krušijo; s sten in stropa votline curlja voda / obložiti stene pekača s testom; stene pohištva // kar omejuje kaj votlega:
stena cevi, žoge / črevesna stena; stena želodca, žile 3. alp., geogr. skoraj navpično skalnato pobočje: preplezati steno; planinca sta vstopila v steno; vzpenjati se po steni; krušljiva, previsna stena; vrh, vznožje stene / severna stena Triglava 4. ekspr. kar onemogoča sodelovanje, zaupnost: ni znal premagati, premostiti stene med njima / z oslabljenim pomenom: loči ju stena predsodkov predsodki; med njima se je vzdigovala stena nezaupanja ● ekspr. tukaj imajo stene ušesa tukaj se prisluškuje; ekspr. pritisnil ga je ob steno spravil ga je v brezizhoden položaj; ekspr. govoriti gluhim stenam prepričevati ljudi, ki se ne dajo prepričati; ekspr. imel je samo štiri gole stene neopremljeno sobo; ekspr. živi samo med štirimi stenami zelo osamljeno; ekspr. vse je bob ob steno vse je zaman; ekspr. njen obraz je bil kot stena ni izražal misli, čustev ◊ bot. stene plodnice; čeb. medcelična stena srednja stena sata; gled. četrta stena
namišljena stena med avditorijem in odrom, ki ustvarja videz zaprtega odrskega prostora; grad. toplotna stena širok curek toplega zraka, ki preprečuje vdiranje hladnega zraka v prostor; zagatna stena za preprečevanje drsenja zemlje na pobočjih; les. podeskati stene; vet. kovalna stena lesena stena, ob katero se pri podkovanju priveže nemiren konj; rožena stena sprednji in stranski del kopitne roževine ♪
- tohnéti -ím nedov. (ẹ́ í) star. 1. zaradi kvarjenja dobivati, imeti vonj in okus po plesnivem: moka tohni 2. trohneti: les je že začel tohneti ♪
- zadúhlost -i ž (ú) zatohlost: zaduhlost ozračja ● star. oglje vzame ovsu zaduhlost duh po plesnivem ♪