Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
plasta (7)
- plásta -e ž (ā) knjiž. kup, kopica, navadno sena, listja: po travniku so bile plaste sena // redko plast ž: oblaki so se v debelih plastah kopičili nad dolino ♪
- plástast -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na plast ž: plastasta zgradba česa ♦ meteor. plastasti oblak oblak, ki ima obliko plasti ♪
- dúplast -a -o prid. (ú) ki ima duplino, duplo: duplasta vrba; duplasto deblo ♪
- plást 2 -a m (ȃ) kem. umetno dobljena organska snov iz makromolekul: izdelovati plaste; kupola iz plasta ♪
- plastén -a -o prid. (ẹ̑) ki je iz plasta, plastične mase: plasteni izdelki ♪
- plastovít -a -o prid. (ȋ) plastnat, plastast: plastovita skala ♦ petr. plastovita usedlina usedlina, ki se je usedala v plasteh plastovíto prisl.: plastovito obarvan kristal ♪
- žvêplast -a -o prid. (é) nanašajoč se na žveplo: žveplast zrak / žveplast smrad ♦ kem. žveplasta kislina kislina s štirivalentnim žveplom ♪