Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
plast (526-550) ![](arw_left.gif)
- razséžnost -i ž (ẹ́) 1. lastnost, značilnost razsežnega: razsežnost gozdov / razsežnost romana 2. vsaka od smeri, v katerih telo zavzema prostor: ploskev ima dve razsežnosti; globinska razsežnost; ploskovna, prostorska razsežnost / časovna razsežnost; ustvariti tretjo razsežnost na sliki globino, plastičnost // količina določenih enot, ki jih ima telo v vsaki od teh smeri: izmeriti, ugotoviti razsežnosti plavalnega bazena; ta zaboj ima enake razsežnosti kot oni; ekspr. prostor orjaških razsežnosti 3. publ., s prilastkom kar je določeno z dejstvi, odnosi tega, kar izraža prilastek: analizirati družbene razsežnosti romana; dati, imeti določene razsežnosti; razmišljati o duhovnih razsežnostih življenja; politična razsežnost problema / gibanje je dobilo zavidljive razsežnosti se je zelo razširilo ♪
- razstáva -e ž (ȃ) prireditev, na kateri je kaj dano, postavljeno na ogled: razstava bo prihodnji mesec; odpreti, organizirati, pripraviti razstavo; mednarodna, svetovna razstava; program razstav / prodajna razstava risb in slik; samostojna razstava na kateri so razstavljena dela samo enega avtorja; skupinska razstava; spominska razstava / iti na razstavo // zbirka predmetov, danih, postavljenih na ogled: razstava je urejena kronološko, pregledno; ogledati si razstavo / filatelistična, kulinarična, živinorejska razstava; grafična, kiparska razstava; pasja razstava razstava čistokrvnih psov; razstava cvetja, ptic / retrospektivna razstava; stalna razstava ♦ um. razstava krajin, malih plastik ♪
- razstávljati -am nedov. (á) 1. dajati, postavljati na ogled: razstavljati kipe, slike; razstavljati izdelke na velesejmih / samostojno, skupinsko razstavljati; razstavlja v likovnem salonu ♦ um. razstavljati lepljenke, malo plastiko 2. dajati kaj na sestavne dele: razstavljati stroj; to pohištvo je mogoče poljubno sestavljati in razstavljati; pokazal mu je, kako se razstavlja puška / razstavljati vlake ♪
- razstrelívo -a s (í) eksplozivna snov, ki se uporablja za orožje ali razstreljevanje: razstrelivo je eksplodiralo; izdelovati, uporabljati razstrelivo; napolniti rov z razstrelivom; razstrelivo z veliko rušilno močjo; skladišče razstreliva; strokovnjak za razstreliva ♦ kem. inicialno razstrelivo s katerim se povzroči eksplozija glavnega naboja; jedrsko razstrelivo; varnostno razstrelivo ki zaradi nizke eksplozijske temperature pri eksploziji ne povzroča eksplozije metana; teh. brizantno razstrelivo ki ima veliko rušilno moč; voj. plastično razstrelivo ki se da gnesti in potrebuje za aktiviranje detonator ♪
- rekrút -a m (ȗ) 1. nabornik: rekruti so se morali javiti v vojašnici; zdravniški pregled rekrutov 2. vojaški novinec: uriti rekrute; rekruti in stari vojaki ● publ. rekruti tihotapskih organizacij so iz različnih družbenih plasti novi člani, sodelavci ♪
- rekrutírati -am nedov. in dov. (ȋ) 1. nabirati, pridobivati za sodelovanje v boju, vojski: rekrutirati mlade fante iz vasi / rekrutirati nove borce, vojake; rekrutirati za partizane, obveščevalno službo / dov. rekrutirali so ga v drugi bataljon sprejeli, vzeli kot novinca 2. publ. nabirati, pridobivati sploh: rekrutirati somišljenike iz delavskih vrst rekrutírati se publ. nastajati iz pripadnikov drugega sloja: večina delavstva se je rekrutirala iz kmečkega prebivalstva; izobraženstvo se rekrutira iz različnih družbenih plasti ● publ. na javnih prireditvah se rekrutirajo tudi nadarjeni glasbeniki se odkrivajo rekrutíran -a -o: rekrutirani moški so odšli z enoto ♪
- reliéfen -fna -o prid. (ẹ̑) 1. nanašajoč se na relief: reliefne značilnosti pokrajine / reliefni lik, portret / reliefne tapete ♦ geogr. reliefna karta karta, na kateri je z barvami, barvnimi odtenki, črtkami prikazan relief; tisk. reliefni tisk tisk, pri katerem so črke plastične 2. knjiž. plastičen, nazoren: reliefen opis duševnega razpoloženja; podoba meščanstva je v njegovih romanih zelo reliefna reliéfno prisl.: reliefno razgibana pokrajina ♪
- reliéfnost -i ž (ẹ̑) lastnost reliefnega: barve in sence dajejo likom na sliki reliefnost / knjiž. reliefnost osrednje osebe se proti koncu izgublja plastičnost, nazornost ♪
- retína in rétina -e ž (ȋ; ẹ̑) anat. notranja, za svetlobo občutljiva plast zrkla; mrežnica: žilnica in retina ♦ med. odstop retine ♪
- roléta -e ž (ẹ̑) priprava na zunanji strani okna, narejena iz dolgih, med seboj povezanih deščic, ploščic: dvigniti, spustiti rolete; lesene, plastične rolete // rolo: trgovina z železno roleto na vratih ♪
- rožén -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na rog ali roževino: rožen oklep pri želvi; rožena luska, tvorba / rožen glavnik; očala z roženim okvirom / roženi opilki / rožen oselnik ◊ agr. rožena moka gnojilo iz zmletih rogov, parkljev in kopit; vet. roženi obrobek odebeljena vrhnja plast ob zgornjem robu kopita; zool. roženi svitek v stoječih vodah živeči polž s ploščato hišico, Planorbarius corneus ♪
- rožénec -nca m (ẹ̄) petr. kamnina, sestavljena iz drobnih, različno obarvanih zrn kremena: plasti roženca v apnencu ♪
- roženéti -ím nedov. (ẹ́ í) spreminjati se v roževino: gornja plast kože roženi ♪
- roženíca 1 -e ž (í) 1. anat. sprednja, prozorna, nekoliko izbočena plast zrkla: vnetje roženice; roženica in beločnica / očesna roženica 2. nekdaj posoda iz roga, navadno za sol ali tekočino: napolniti roženice s pijačo ♪
- roževína -e ž (í) trdo tkivo, ki sestavlja rogove, nohte, lase: roževina na parkljih se obrablja; obrezati kopitno roževino; plast roževine; počasna rast roževine // snov iz tega tkiva: glavnik iz roževine / umetna roževina ♪
- rudíst -a m (ȋ) pal. v kredi izumrla morska školjka, prirasla na podlago, z rogu podobno lupino: rudisti v plitvem morju / v plasteh so našli ostanke rudistov lupin te školjke ♪
- rudonôsen -sna -o prid. (ó ō) knjiž. rudnat: rudonosne zemeljske plasti ♪
- ruláda -e ž (ȃ) 1. pecivo iz zvitega biskvitnega testa z različnimi nadevi, zvitek: preliti rulado s čokoladno glazuro 2. gastr. jed iz zvite tanke plasti zlasti mesa, navadno z različnimi nadevi: pripraviti rulado iz telečjega mesa / zviti v rulado ♪
- rúša -e ž (ú) vrhnja plast zemlje z rastlinjem, zlasti s travo: preden so začeli kopati temelje, so odstranili rušo; hudournik je raztrgal rušo; konji kopljejo s kopiti v rušo ∙ vznes. zdaj je legel pod rušo še zadnji prijatelj umrl; ekspr. bolezen ga je spravila pod rušo umrl je; ekspr. že dolgo je, počiva pod rušo je mrtev // kos te plasti: obrezati rušo; obložiti gredico z rušami // rastlinje, trava te plasti: ruša je ozelenela, se je zgostila; popasti rušo; gosta ruša / mahova, travna ruša ♪
- rúšen -šna -o (ȗ) pridevnik od ruša: delati kompost iz rušnih plasti ♪
- ruševínski -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na ruševino, razvalino: odkopavati ruševinske plasti / ruševinski psi psi, izučeni za reševanje izpod ruševin ♪
- sálen -lna -o (ȃ) pridevnik od salo: salna plast ♪
- scvréti scvrèm dov., scvŕl (ẹ́ ȅ) stopiti maščobo: scvreti mast, zaseko; ocvirke je ponovno scvrla, da se ne bi pokvarili // ocvreti: scvreti jajca; scvri mu kaj, saj veš, da je lačen scvréti se zaradi velike vročine se poškodovati, uničiti: plastična posoda se je scvrla scvŕt -a -o: scvrta slanina ♪
- sedimentírati -am nedov. in dov. (ȋ) 1. sesedati se, usedati se: blato sedimentira; glina je sedimentirala v plasteh 2. med. ločevati se na sestavne dele, pri čemer prehajajo težji deli v nižjo lego: kri sedimentira; preh. sedimentirati seč v laboratoriju sedimentíran -a -o: sedimentirana ilovica ♪
- semántičen -čna -o prid. (á) nanašajoč se na semantiko: semantična razprava / semantična analiza / semantična zgradba gesla / semantične plasti pesmi semántično prisl.: besedi se semantično pokrivata ♪
401 426 451 476 501 526 551 576 601 626