Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

plast (51-75)


  1.      arhájski  -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na arhaiko: sledovi življenja v arhajski dobi / arhajski slog; arhajska plastika ♪
  2.      arhitektúren  -rna -o prid. (ȗ) nanašajoč se na arhitekturo: arhitekturni prostor; arhitekturna umetnost / arhitekturni objekt; arhitekturna kompozicija, plastika / arhitekturni koncept stavbe arhitektúrno prisl.: arhitekturno zanimiva gradnja ♪
  3.      aristokratíja  -e ž (ȋ) pri starih Grkih in Rimljanih državna ureditev, v kateri odloča višja družbena plast ♪
  4.      artéški  -a -o prid. (ẹ̑) geogr. nanašajoč se na vodo, ki se nabira pod neprepustnimi plastmi ali vre izpod njih: arteški studenec, vodnjak / arteška voda ♪
  5.      atmosfêra  -e ž (ȇ) 1. zračna plast, ki obdaja zemljo, ozračje: raketa je ponesla satelit nad atmosfero; nižje plasti atmosfere / obmorska, tropska atmosfera; vpliv atmosfere na rast 2. duhovno ozračje, vzdušje: ti dogodki so ustvarili težko politično atmosfero; zrasel je v kulturni atmosferi; delo odseva atmosfero časa; atmosfera v dijaškem domu / gorenjska atmosfera v Finžgarjevih kmečkih povestih 3. fiz. enota za merjenje tlaka: tlak je dosegel 300 atmosfer / fizikalna atmosfera tlak 1,03 kiloponda na 1 cm2; tehnična atmosfera tlak 1 kiloponda na 1 cm2 ◊ astr. atmosfera plinski ovoj, ki obdaja nebesno telo; kem. atmosfera plin v zaprtem prostoru, v katerem potekajo kemične reakcije; reakcija poteka v dušikovi atmosferi ♪
  6.      atmosferílije  -lij ž mn. (í ȋ) meteor. vse fizikalno in kemično delujoče snovi v spodnjih plasteh atmosfere: odpornost proti atmosferilijam ♪
  7.      atmosfêrski  -a -o prid. (ȇ) nanašajoč se na atmosfero: atmosferske plasti / atmosferski jedrski poskusi; atmosferska elektrika / atmosferske motnje pri radijskem sprejemu motnje zaradi razelektritve v atmosferi ♪
  8.      bakríti  -ím nedov., bakrèn (ȋ í) metal. prekrivati kovino s tanko plastjo bakra ♪
  9.      barisfêra  -e ž (ȇ) geol. plast zemeljske oble, ki leži pod litosfero ♪
  10.      bazálen  -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na baza1; osnoven, temeljen: bazalna plast ♦ bot. bazalna celica celica, s katero so nekatere alge pritrjene na podlago; geol. bazalni konglomerat; med. bazalni metabolizem ♪
  11.      belóčnica  -e ž (ọ̑) anat. bela, neprozorna zunanja plast zrkla: vnetje beločnice ♪
  12.      bíseren  -rna -o prid. (ȋ) 1. ki je iz biserov, z biseri: biserni nakit; biserni uhani 2. ki se lesketa kot biser: biserni žarki; biserne kaplje rose / biserni sijaj zob / biserna matica notranja plast lupine nekaterih školjk ● biserna poroka šestdesetletnica poroke ◊ tekst. biserna preja svetleč se sukanec iz dveh različno debelih ali v različne smeri sukanih niti bíserno prisl.: biserno sijati; biserno beli zobje; biserno siva obleka ♪
  13.      biserovína  -e ž (í) notranja plast lupine nekaterih školjk: gumbi iz biserovine; omara z vložki iz biserovine ♪
  14.      bísulfít  -a m (ȋ-ȋ) kem. kisla sol žveplaste kisline; hidrogensulfit ♪
  15.      blástula  -e ž (ȃ) biol. mehurčku podoben zarodek mnogoceličarjev, obdan z enojno plastjo celic ♪
  16.      brálec  -lca [u̯c] m (ȃ) kdor bere: naše bralce bomo sproti obveščali o dogodkih; epizoda v tekstu bralca pritegne; zgodba za najmlajše bralce; strasten bralec kriminalnih romanov; pisatelj je priljubljen med širokimi plastmi bralcev / knjižnica ima mnogo bralcev / v drugem razredu so nekateri učenci še slabi bralci slabo berejo / v vljudnostnem nagovoru dragi bralci ♦ rad. napovedovalec, ki bere tuj tekst ♪
  17.      brezrúden  -dna -o prid. (ū) knjiž., redko ki je brez rude: brezrudna zemeljska plast ♪
  18.      brinírati  -am nedov. in dov. (ȋ) teh. prekrivati kovinske predmete s tanko, temno plastjo kovinskega oksida: brinirati puškine cevi ♪
  19.      brízgati  -am nedov. (ȋ) 1. teči, iztekati v močnem curku: kri brizga iz žile / mleko je v glasnih curkih brizgalo v posodo; voda brizga iz cevi 2. hitro se razprševati: iskre brizgajo na vse strani; slap pada in kapljice brizgajo; pren., ekspr. domislice kar brizgajo iz njega 3. preh. v močnem curku izpuščati kaj tekočega: brizgati belež na steno; brizgati vodo v ogenj, sodavico v kozarec // z brizganjem močiti, vlažiti: brizgati goreče ostrešje ◊ teh. brizgati plastične mase pod pritiskom spravljati plastično maso v kalup za določen izdelek brizgajóč -a -e: na vse strani brizgajoča brozga; brizgajoče pene brízgan -a -o: brizgan omet ♦ gastr. brizgani krofi krofi iz testa, ki se brizga na pekač ♪
  20.      bróm  -a tudi bròm brôma m (ọ̑; ȍ ó) kem. kadeča se težka tekočina rjave barve, element Br: brom razkraja organske snovi // pog. pomirjevalno sredstvo, ki vsebuje brom; kalijev bromid: zdravnik mu je dal brom za pomirjenje; neskl. pril.: fot. brom papir fotografski papir, ki ima v svetlobno občutljivi plasti srebrov bromid ♪
  21.      bronírati  -am nedov. in dov. (ȋ) teh. prekrivati kovinske predmete s tanko, temno plastjo kovinskega oksida; brinirati: bronirati ohišje aparata ♪
  22.      cév  -í ž, daj. mest. ed. cévi (ẹ̑) podolgovat, votel, navadno valjast predmet: cev pušča, se zamaši; napeljati vodovodne cevi; položiti odtočno cev; dolga, ravna cev; aluminijasta, cementna, gumijasta, steklena cev; brizgalna, dimna, grelna, plinska, svetilna cev; puškina, topovska cev; cev iz plastične mase; cev za zalivanje; pipa s kratko cevjo; premer cevi / dihalna cev za dihanje s poklopcem pri potapljaški maski // kar je po obliki ali funkciji podobno cevi: cvetni listi so zrasli v cev; cev požiralnika ◊ anat. Evstahijeva cev ki povezuje srednje uho z žrelom; ušesna troblja; prebavna cev cevasti del prebavil, po katerem se premika, prebavlja hrana; elektr. bergmanska cev za električno napeljavo iz katraniziranega kartona; elektronska cev elektronka; fluorescenčna cev žarnica cevaste oblike, katere obloga sveti zaradi prevajanja električnega toka v razredčenem plinu; katodna cev elektronka, v kateri elektronski žarek pada na zaslon, kjer povzroča vidno sliko; Braunova elektronka; neonska cev z neonom napolnjena svetilna cev, ki se uporablja zlasti v reklamne namene; fiz. rentgenska cev priprava za pridobivanje rentgenskih žarkov; metal. brezšivna cev ki ni varjena, ki je iz celega; strojn. izpušna cev po kateri se odvajajo plini pri motorju z notranjim zgorevanjem ♪
  23.      cévarka  -e ž (ẹ̑) nav. mn., bot. gobe, ki imajo na spodnji strani klobuka plast s cevkami, kjer nastajajo trosi, Boletales ♪
  24.      cineráma  -e [ci- in si-] ž (ȃ) film. snemanje filma s tremi kamerami ter ustrezno projiciranje na široko, ukrivljeno platno: plastični zvok in panoramna fotografija sta dve prednosti in novosti cinerame; neskl. pril.: cinerama film; cinerama tehnika ♪
  25.      cíniti  -im nedov. (í ȋ) prekrivati kovino s tanko plastjo kositra: ciniti jekleno pločevino // zadelovati, zalivati s kositrom: ciniti posodo, ki pušča ♪

   1 26 51 76 101 126 151 176 201 226  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA