Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
plast (33-57) ![](arw_left.gif)
- klečeplástvo -a s (ȃ) 1. slabš. lastnost klečeplaznega človeka: odbija jo klečeplastvo tega človeka 2. klečeplazenje: hlapčevanje in klečeplastvo pred mogočneži ♪
- kloroplást -a m (ȃ) bot. del žive vsebine celice, ki vsebuje klorofil ♪
- levkoplást -a m (ȃ) poljud. lepljiv trak za na kožo, zlasti za pritrjevanje ovoja ali gaze, strok. (lepilni) obliž: nalepiti, odstriči levkoplast ◊ nav. mn., bot. tvorba v celicah zlasti podzemeljskih delov rastline, ki vsebuje rezervne snovi ♪
- naplastíti -ím in naplástiti -im dov., naplástil; naplastèn in naplaščèn in naplásten (ȋ í; ā ȃ) redko zložiti v plasti: naplastiti les, seno ♪
- nèplástičen -čna -o prid. (ȅ-á) knjiž. ki ni plastičen, ni nazoren: neplastični filmski liki; neplastično predstavljanje življenja ♪
- nèplástičnost -i ž (ȅ-á) knjiž. lastnost, značilnost neplastičnega: neplastičnost likov, predstav ♪
- razplastênost in razplástenost -i ž (é; ȃ) knjiž. razslojenost: družbena razplastenost prebivalstva ♪
- razplastíti -ím in razplástiti -im dov., razplástil (ȋ í; ā ȃ) knjiž. razdeliti na plasti: veter je razplastil meglo / uprizoritev so razplastili na več jasno ločenih plasti / gospodarski razvoj je razplastil kmečko prebivalstvo razslojil razplastèn in razplaščèn -êna -o in razplásten -a -o: razplastena družba ♪
- splastíti -ím in splástiti -im dov., splástil (ȋ í; ā ȃ) zložiti v plasti: splastiti seno splastèn in splaščèn -êna -o in splásten -a -o: splasten kup slame ♪
- tankoplásten tudi tenkoplásten -tna -o [druga oblika tǝn] prid. (ā) ki je iz tanke plasti: tankoplastna obloga za tla ♦ elektr. tankoplastni upor ♪
- têrmoplást -a m (ȇ-ȃ) nav. mn., kem. umetna snov, ki s segrevanjem postane plastična, gnetljiva: obdelovati termoplaste ♪
- têrmoplástičen -čna -o prid. (ȇ-á) kem. ki s segrevanjem postane plastičen, gnetljiv: termoplastična snov ♪
- torakoplástika -e ž (á) med. kirurška odstranitev dela prsnega koša pri zdravljenju nekaterih oblik pljučne tuberkuloze ♪
- vèčplásten -tna -o prid. (ȅ-ā) ki je iz več plasti: večplastna obloga; pren. večplastna osebnost ♦ papir. večplastni karton karton iz več samostojno oblikovanih plasti, ki se v mokrem stanju na kartonskem stroju stisnejo, da se sprimejo ♪
- vèčplástnost -i ž (ȅ-ā) lastnost, značilnost večplastnega: večplastnost zemljišča; pren. večplastnost duševnosti ♪
- žvêplast -a -o prid. (é) nanašajoč se na žveplo: žveplast zrak / žveplast smrad ♦ kem. žveplasta kislina kislina s štirivalentnim žveplom ♪
- aluviálen -lna -o prid. (ȃ) geol. holocenski: aluvialen prod; aluvialna naplavina; aluvialna plast ♪
- apnénčast -a -o prid. (ẹ̄) ki je iz apnenca: apnenčasta polževa lupina; apnenčaste plasti, skale // ki vsebuje apnenec: apnenčasta zemlja ♪
- arhájski -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na arhaiko: sledovi življenja v arhajski dobi / arhajski slog; arhajska plastika ♪
- arhitektúren -rna -o prid. (ȗ) nanašajoč se na arhitekturo: arhitekturni prostor; arhitekturna umetnost / arhitekturni objekt; arhitekturna kompozicija, plastika / arhitekturni koncept stavbe arhitektúrno prisl.: arhitekturno zanimiva gradnja ♪
- aristokratíja -e ž (ȋ) pri starih Grkih in Rimljanih državna ureditev, v kateri odloča višja družbena plast ♪
- artéški -a -o prid. (ẹ̑) geogr. nanašajoč se na vodo, ki se nabira pod neprepustnimi plastmi ali vre izpod njih: arteški studenec, vodnjak / arteška voda ♪
- atmosfêra -e ž (ȇ) 1. zračna plast, ki obdaja zemljo, ozračje: raketa je ponesla satelit nad atmosfero; nižje plasti atmosfere / obmorska, tropska atmosfera; vpliv atmosfere na rast 2. duhovno ozračje, vzdušje: ti dogodki so ustvarili težko politično atmosfero; zrasel je v kulturni atmosferi; delo odseva atmosfero časa; atmosfera v dijaškem domu / gorenjska atmosfera v Finžgarjevih kmečkih povestih 3. fiz. enota za merjenje tlaka: tlak je dosegel 300 atmosfer / fizikalna atmosfera tlak 1,03 kiloponda na 1 cm2; tehnična atmosfera tlak 1 kiloponda na 1 cm2 ◊ astr. atmosfera plinski ovoj, ki obdaja nebesno telo; kem. atmosfera plin v zaprtem prostoru, v katerem potekajo kemične reakcije; reakcija poteka v dušikovi atmosferi ♪
- atmosferílije -lij ž mn. (í ȋ) meteor. vse fizikalno in kemično delujoče snovi v spodnjih plasteh atmosfere: odpornost proti atmosferilijam ♪
- atmosfêrski -a -o prid. (ȇ) nanašajoč se na atmosfero: atmosferske plasti / atmosferski jedrski poskusi; atmosferska elektrika / atmosferske motnje pri radijskem sprejemu motnje zaradi razelektritve v atmosferi ♪
1 8 33 58 83 108 133 158 183 208