Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

plast (301-325)


  1.      napétnik  -a m (ẹ̑) obrt. tanjša ploščica, navadno iz gume, plastike, ki se pritrdi na peto čevlja: zamenjati napetnike ♪
  2.      naplavína  -e ž (í) plast peska, proda, zemlje, nastala zaradi naplavljanja, nanašanja (tekoče) vode: pristanišče zasipajo naplavine; blatna, ilovnata naplavina; rodovitna naplavina; globlje v naplavinah ležijo ostanki rimske metropole; starejše plasti so prekrite z naplavino / gorske doline in prostrane naplavine / morska, rečna naplavina; naplavina hudournika; pren., ekspr. boriti se z naplavino preteklosti ♦ geol. holocenska, pleistocenska naplavina // kar naplavi (tekoča) voda: na bregu je bilo polno vej, odpadkov in drugih naplavin; pren., ekspr. noče biti naplavina na bregu življenja ♪
  3.      napolitánka  -e ž (ȃ) pecivo iz oblatov v več plasteh z nadevom: postreči z napolitankami; škatla napolitank / čokoladne, lešnikove, sadne napolitanke ♪
  4.      naríniti  -em dov. (í ȋ) z rinjenjem spraviti kaj kam: vodni tok narine k bregu kopice ledu; pritisk v zemeljski skorji je narinil plasti eno na drugo naríniti se težko, s silo priti kam, navadno v množici ljudi: potniki so se narinili v avtobus / v dvorano se je narinilo veliko radovednežev narínjen -a -o: narinjene plasti ♪
  5.      narív  -a m (ȋ) geol. plast starejših geoloških plasti nad mlajšimi: nariv triadnih plasti na kredne apnence; prelomi in narivi ♪
  6.      nasipína  -e ž (í) plast peska, proda, mivke, nastala zaradi nasipanja (tekoče) vode, vetra: ravnina je prekrita z nasipino; prodna nasipina; nekaj metrov visoka nasipina / v strugi je več nasipin / prečkati nasipino ♪
  7.      naslága  -e ž (ȃ) knjiž., redko plast, sloj: naslaga ilovice, maščobe; debelina naslage / idejna naslaga romana ♪
  8.      naslíkati  -am dov. (ȋ) 1. upodobiti kaj z barvami, navadno umetniško: naslikati osebo, pokrajino; naslikati na platno, steklo; naslikati z močnimi barvami; dal se je naslikati / naslikati avtoportret / ekspr. fotograf jih je naslikal fotografiral 2. nav. ekspr. opisati, orisati, navadno zelo živo, plastično: pisatelj zna kmeta zelo dobro naslikati; materi je naslikal vso svojo žalost ● žarg. kdaj se boš spet naslikal pri nas prišel k nam, nas obiskal naslíkati si predstavljati si, zamisliti si: v resnici je potekalo vse drugače, kot si je naslikal; preveč idealno si ga je naslikal naslíkan -a -o: naslikani liki; mojstrsko naslikan obraz; lepa je, kot bi bila naslikana zelo ♪
  9.      nastávek  -vka m (ȃ) 1. odstranljivi del naprave, ki omogoča navadno večnamensko uporabo: dokupiti nastavke; zamenjati nastavek; kovinski, plastični nastavek; sesalec z več nastavki / dimniški nastavek priprava, ki usmerja tok dima v zaželeno smer in preprečuje vdor vetra v dimnik 2. teh. izrastku podoben del na napravi za priključevanje drugih delov ali za oporo: odrezati, navariti nastavek; ulit nastavek / vpenjalni nastavek; nastavek s prirobnico 3. posoda za sadje ali pecivo, z (visoko) nogo, navadno steklena: naložiti sadje na nastavek / prinesla je dva nastavka peciva 4. nav. ekspr. zarodek, zasnova, navadno cveta: nastavki so pozebli; nastavek cvetnega popja / slana lahko škodi dobremu nastavku / cvetni, listni nastavek // kar je komaj vidno, zaznavno: nastavek brčic / nastavki zob; pren. vse to so nastavki za razvoj v močno osebnost ◊ arhit. oltarni nastavek del nad oltarno mizo kot okras; gastr. kvasni nastavek zmes iz kvasa, vode in moke, ki se uporablja za kvašenje testa; lingv. nastavek položaj govorilnih organov, potreben za tvorbo kakega glasu; muz. nastavek položaj ustnic na ustniku pri igranju na pihalo, trobilo; (pevski) nastavek usmerjenost zračnega toka pri tvorbi tona v goltni, ustni in nosni votlini ♪
  10.      nasutína  -e ž (í) plast skal, kamenja, peska, nastala zaradi krušenja, nasipanja: nekaj metrov visoka nasutina; nasutina ledenika / nasutina skal / s težavo so prečkali nasutino ♪
  11.      nasútje  -a s (ȗ) grad. plast zdrobljenega gradbenega materiala za utrjevanje, izravnavanje: nasutje za cesto ♪
  12.      natikáč  -a m (á) nav. mn. obuvalo brez zadnjega zgornjega dela: preobul se je v natikače; leseni, plastični natikači ◊ lov. starejši srnjak z velikima rogovoma brez odrastkov, ki rad napada ♪
  13.      natírati 1 -am nedov. (ȋ ȋ) z drgnjenjem nanašati tanko plast mastne ali tekoče snovi: natirati tla z emulzijo; natirati z mazilom / natirati boleče mesto na nogi ♪
  14.      natólči  -tólčem [ou̯] dov., natólci natólcite in natolcíte; natólkel natólkla (ọ́) 1. s tolčenjem, udarjanjem priti do določene količine česa: natolkli so orehe za potico / natolkel je pet jajc v ponev ubil 2. ekspr. natepsti, pretepsti: sosedov fant ga je spet natolkel / domači klub je natolkel gostujoče moštvo premagal 3. redko nabiti, natlačiti: na podlago so natolkli plast gline ♪
  15.      natréti  -trèm tudi -tárem dov., natrì natríte; natŕl (ẹ́ ȅ, á) 1. z drgnjenjem nanesti tanko plast mastne ali tekoče snovi: natreti komu čelo, lasišče, telo; natrli so ga z mazilom; tla natrejo z voskom; natreti se z alkoholom ∙ ekspr. natreti koga z leskovim oljem natepsti, pretepsti ga 2. nekoliko streti: natreti lupino; zaradi nepazljivosti so se vsa jajca natrla; pren., ekspr. ta nesreča jih ni natrla 3. s trenjem priti do določene količine česa: natreti dovolj orehov za potico; natrl si je lešnike natréti se ekspr. priti kam, pojaviti se kje v velikem številu: otroci so se natrli okrog njega; na trg se je natrlo ljudi natŕt -a -o: s kremo natrte roke; natrto kolo ♪
  16.      navaríti  -ím dov., naváril (ȋ í) metal. z varjenjem nanesti plast kovine z namenom, da se nadomesti obrabljena površina ali izboljšajo njene lastnosti ♪
  17.      navijálka  -e ž (ȃ) majhna, preprosta priprava valjaste oblike za navijanje, kodranje las: navijati (lase) na navijalke; kovinske, plastične navijalke ♪
  18.      nèpredíren  -rna -o prid. (ȅ-ȋ) 1. ki se ne da predreti: nepredirna plast 2. skozi katerega se ne da priti: nepredirna gneča; nepredirno grmovje; pren., ekspr. zavil se je v neprediren molk // ekspr. skozi katerega se težko vidi: nepredirna megla, tema; pren. neprediren človek; njegov nepredirni obraz ni izražal čustev ● knjiž., redko nepredirna zasnova drame neprodorna, nedomiselna ♪
  19.      nèpredúšen  -šna -o prid. (ȅ-ū ȅ-ȗ) ki je tako zaprt, da ne prepušča plina ali tekočine: nepredušna posoda // ki ne prepušča plina, tekočine, svetlobe; neprepusten: nepredušna plastična obloga nèpredúšno prisl.: nepredušno zapreti ♪
  20.      nèprepústen  -tna -o prid. (ȅ-ú) ki ne prepušča plina, tekočine, svetlobe: neprepustna plast, tkanina; snovi, neprepustne za vlago, zrak; neprepustna tla / neprepustni plašč nepremočljivi plašč ♦ navt. neprepustna pregrada kovinska pregrada, narejena od boka do boka ladje za zadrževanje vode ♪
  21.      nèprodúšen  -šna -o prid. (ȅ-ū ȅ-ȗ) ki je tako zaprt, da ne prepušča plina ali tekočine: neprodušna posoda // ki ne prepušča plina, tekočine, svetlobe; neprepusten: neprodušna plast, snov; neprodušen za zrak nèprodúšno prisl.: neprodušno zapreti; neprodušno zaprta steklenica ♪
  22.      nèproletárski  -a -o prid. (ȅ-ȃ) ki ni proletarski: neproletarske plasti prebivalstva ♪
  23.      nèpropústen  -tna -o prid. (ȅ-ú) ki ne prepušča plina, tekočine, svetlobe; neprepusten: nepropustna plast, snov; nepropustna tla; nepropusten za vodo, zrak / nepropustni čevlji nepremočljivi ♪
  24.      niansíranost  -i ž (ȋ) lastnost, značilnost niansiranega: barvna niansiranost / metaforika daje pesmi izredno plastičnost in niansiranost; niansiranost jezika ♪
  25.      níkljati  -am nedov. (ȋ) teh. prekrivati kovino s tanko plastjo niklja: nikljati mreže ♪

   176 201 226 251 276 301 326 351 376 401  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA