Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

plahun (1)

1.      plahún  -a m (ȗ) slabš. bojazljiv, boječ človek: dokazati hoče, da ni plahun; posmehoval se je plahunom ♪