Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
plahota (1)
- plahôta -e ž (ó) knjiž. boječnost: divjad je izgubila vso plahoto; zajčja plahota // strah, tesnoba: obšla ga je neka plahota; stresla se je v plahoti ♪