Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

plah (26-50)

26.      oplahníti ¹ in opláhniti -em dov. (ȋ á) knjiž., redko uplahniti, upasti: balon je nenadoma oplahnil ♪
27.      oplahníti ² in opláhniti -em dov. (ȋ á) nar. oplakniti: oplahniti sod ♪
28.      oplahtáti  -ám dov. (á ȃ) pog. ogoljufati, prevarati: oplahtati koga; pri prodaji so ga oplahtali za pet tisoč dinarjev ♪
29.      poplàh  -áha m (ȁ á) knjiž. 1. nenaden (velik) strah, preplašenost: med nami je zavladal poplah; popis živine je povzročil poplah med kmeti; odkriti vzrok poplaha // zmeda, nered: v taboru je nastal poplah 2. alarm: poplah zaradi letalskih napadov / zatrobiti poplah / sirene so naznanile konec poplaha ♪
30.      poplahníti  in popláhniti -em dov. (ȋ á) nar. poplakniti: poplahniti posodo ∙ nar. po večerji si rad poplahne grlo s čajem popije še nekaj čaja ♪
31.      preplàh  -áha m (ȁ á) 1. nenaden (velik) strah, preplašenost: obšel ga je preplah; vdajati se preplahu / razbežati se v preplahu; s preplahom v glasu odgovoriti // zmeda, nered: v mestu je nastal preplah; partizani so povzročali med Italijani preplah 2. knjiž. alarm: poskusni preplah; preplahi ob letalskih napadih / dati znak za preplah / sirene so naznanile konec preplaha ♪
32.      preplahtáti  -ám dov. (á ȃ) pog. ogoljufati, prevarati: njega je lahko preplahtati / preplahtali so ga, da jim je poceni prodal hišo ♪
33.      razplahníti  in razpláhniti -em dov. (ȋ á) knjiž., redko uplahniti, upasti: zaradi bolezni ji je telo razplahnilo ♪
34.      splahnéti  -ím dov. (ẹ́ í) 1. postati po obsegu manjši: oteklina splahni; nabrekla ustnica je počasi splahnela / postal je bled in lica so mu splahnela; mišice so ji zelo splahnele / ekspr. trebušček mu je splahnel; pren., ekspr. kdor ne zna varčevati, mu denar, premoženje hitro splahni 2. ekspr. izginiti, izgubiti se: nasmeh mu je splahnel z obraza / njegova slava je splahnela čez noč / navdušenje, upanje, dobra volja splahni / do jutri mu jeza gotovo splahni ● ekspr. fant je splahnel iz hiše naskrivaj, neopazno odšel; ekspr. dogodek je že vsem splahnel iz spomina so pozabili nanj; star. vode na poplavljenem območju so že splahnele upadle splahnèl in splahnél -éla -o: splahnela oteklina ♪
35.      splahnévati  -am nedov. (ẹ́) plahneti, upadati: oteklina že splahneva / njena bojevitost splahneva / vode odtekajo in splahnevajo ♪
36.      splahníti  in spláhniti -em dov. (ȋ á) splahneti: oteklina splahne / njegova jeza je hitro splahnila spláhnjen -a -o: splahnjeni obrazi; prim. izplahniti ♪
37.      splahováti  -újem nedov. (á ȗ) star. plahneti, upadati: oteklina počasi splahuje / dobra volja splahuje; prim. izplahovati ♪
38.      splahutáti  -ám in splahútati -am dov. (á ȃ; ū) hitro, slišno zamahniti s perutmi: prestrašena ptica splahuta / splahutati s perutmi // plahutaje zleteti: jata je splahutala z drevesa; pren., knjiž. njene misli so splahutale v daljavo ♪
39.      splahutávati  -am nedov. (ȃ) redko plahutati: sova splahutava s perutmi ♪
40.      uplàh  -áha m (ȁ á) redko uplahnitev: uplah oteklin ♪
41.      uplahnélost  -i ž (ẹ́) značilnost uplahnjenega: uplahnelost lic; uplahnelost in nabreklost ♪
42.      uplahnéti  -ím dov. (ẹ́ í) postati po obsegu manjši: oteklina je uplahnela; pren., ekspr. sredstva za raziskovalno delo so uplahnela uplahnèl in uplahnél -éla -o: uplahnelo telo ♪
43.      uplahnítev  -tve ž (ȋ) glagolnik od uplahniti: uplahnitev trebuha / uplahnitev življenjske moči ♪
44.      uplahníti  in upláhniti -em dov. (ȋ á) 1. postati po obsegu manjši: bula je uplahnila; ovci je vime uplahnilo / ekspr. ko je veter ponehal, so jadra uplahnila se povesila / od bolezni so mu lica uplahnila upadla; val uplahne 2. ekspr. priti na nižjo stopnjo glede na intenzivnost, jakost; upasti: njegova bojevitost, samozavest je z leti uplahnila; pogum mu je uplahnil; sovraštvo, zanimanje uplahne; življenjska moč mu dolgo ni uplahnila / burja je uplahnila se je polegla; hrup v dolini je uplahnil 3. ekspr. izgubiti moč, pogum: ko ga je zagledal, je kar uplahnil ● knjiž., redko rdečica ji je uplahnila z obraza izginila; ekspr. reka je uplahnila upadla upláhnjen -a -o: uplahnjen balon; uplahnjeno telo ♪
45.      uplahováti  -újem nedov. (á ȗ) redko plahneti: oteklo vime je počasi uplahovalo / jeza mu že uplahuje ♪
46.      vzplahutáti  -ám in vzplahútati -am dov. (á ȃ; ū) hitro, slišno zamahniti s perutmi: petelin vzplahuta in zakikirika / vzplahutati s perutmi // plahutaje vzleteti: z vrha smreke vzplahuta jata vran; pren., knjiž. po sobah vzplahuta šepet ♪
47.      vzplahutávati  -am nedov. (ȃ) večkrat vzplahutati: na drogu vzplahutava krokar ♪
48.      zaplahutáti  -ám in zaplahútati -am dov. (á ȃ; ū) 1. večkrat hitro, slišno zamahniti s perutmi: kokoši so zaplahutale / ptica zaplahuta in odleti; brezoseb. med drevjem je zaplahutalo / zaplahutati s krili, perutmi / ekspr. iz žepa je potegnil robec in zaplahutal z njim pomahal; pren. srce mu je zaplahutalo v prsih; strah je zaplahutal v njegovih očeh // plahutaje zleteti: vrani so zaplahutali čez polje; po zraku so zaplahutali netopirji / ekspr. zaplahutala je čez cesto mimo njega 2. zaplapolati, zavihrati: jadra so zaplahutala v vetru ♪
49.      alárm  -a m (á) 1. zvočni znak, ki opozarja na bližajočo se nevarnost, poplah: dati alarm proti požaru; gasilski, letalski alarm / sirene tulijo alarm; četni trobentač je zatrobil alarm ♦ strojn. zvočni ali optični znak, ki opozarja, da je stroj v nevarnosti // čas nevarnosti, zlasti ob letalskih napadih: alarm je trajal pol ure; med alarmom so bili v zaklonišču; sirene naznanjajo konec alarma 2. pog., ekspr. nemir, hrup: ves ta alarm je nepotreben; njihov prihod je vzdignil velik alarm ♪
50.      bévkati  -am tudi bévčem nedov. (ẹ̑) oglašati se s kratkim, visokim glasom: pes plaho odskakuje in bevka; lisica bevka ♪

   1 26 51 76