Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

plačevati (91)


  1.      plačeváti  -újem nedov. (á ȗ) 1. dajati za kaj določeno vrednost, navadno denar, in si s tem pridobivati pravico a) do lastništva tistega: plačevati blago v trgovini; za knjige veliko plačuje; plačevati v blagu, z denarjem, zlatom / plačevati pri blagajni; plačevati v obrokih / ekspr. zmeraj mu plačuje pijačo b) do rabe, uporabe tistega: plačevati ložo v gledališču; plačevati sobo, stanovanje 2. z denarjem poravnavati določene obveznosti: plačevati davek, dolgove, najemnino; prispevki, ki se plačujejo iz osebnih dohodkov; redno, sproti plačevati / plačevati članarino, obresti; zanj mora plačevati velike vsote / kdo bo plačeval njihove račune / plačevati kazen 3. dajati komu določeno vrednost, navadno denar, za opravljeno delo, storitev: plačevati delavce; poleg drugega mora plačevati še inštruktorja za otroke; ti bolje plačujejo kakor oni; neredno, slabo plačevati / veliko ji plačuje za varstvo otroka ● pog. zmeraj plačuje ceho za druge trpi (škodo) zaradi drugih; ekspr. njegove grehe plačujejo otroci posledice njegovih slabih dejanj čutijo, trpijo otroci ◊ ekon. plačevati iz proračuna; plačevati v kliringu; jur. plačevati penale ♪
  2.      doplačeváti  -újem nedov. (á ȗ) dodajati, plačevati manjkajoči del kake vsote ♪
  3.      izplačeváti  -újem nedov. (á ȗ) 1. dajati, poravnavati v denarju, kar komu pripada: izplačevati osebne dohodke, doto, pokojnino // poravnavati denarne obveznosti do koga: izplačevati dediče, delavce 2. dajati, izročati določeno denarno vsoto: blagajnik je izplačeval počasi, da se ne bi uštel izplačeván -a -o: redno izplačevani osebni dohodki ♪
  4.      odplačeváti  -újem nedov. (á ȗ) postopno plačevati dolžno vsoto: odplačevati dolg; posojilo bo odplačeval pet let / odplačevati stanovanje ♪
  5.      poplačeváti  -újem nedov. (á ȗ) 1. v celoti plačevati, poravnavati: poplačevati dolgove 2. delati, dajati komu kaj kot nadomestilo, odškodnino: poplačevati trud / poplačevati pridne delavce; pošteno poplačevati / očetovo ljubezen poplačuje s sovraštvom ♪
  6.      preplačeváti  -újem nedov. (á ȗ) plačevati za kaj več, kot je vredno: preplačevati blago, živila / preplačevati specialiste ♪
  7.      vplačeváti  -újem nedov. (á ȗ) delati, da pride določena denarna vsota na kak račun: vplačevati prispevek za pokojnino ♪
  8.      alimênti  tudi aliménti -ov m mn. (é ē; ẹ́ ẹ̄) denarni prispevek za preživljanje, ki ga je kdo dolžen plačevati, preživnina: nezakonski oče mora plačevati alimente; prejemati alimente; tožila ga je za alimente ♪
  9.      amortizírati  -am nedov. in dov. (ȋ) 1. ekon. postopno odpisovati vrednost osnovnih sredstev: amortizirati proizvajalna sredstva 2. ekon. postopno odplačevati dolgoročno posojilo: amortizirati obveznice ljudskega posojila z žrebanjem; dolg se amortizira 3. jur. pravno razveljaviti vrednostno listino: amortizirati hranilno knjižico amortizírati se imeti tolikšen donos, da se iz njega krije zmanjševanje vrednosti osnovnih sredstev: hiša se bo amortizirala v desetih letih; stroj se hitro amortizira amortizíran -a -o: amortizirana obveznica; nekaj stavb je že amortiziranih ♪
  10.      anuitéta  -e ž (ẹ̑) fin. letni ali polletni obrok za odplačevanje dolga in obresti: anuiteta dospe v plačilo 1. februarja vsakega leta; plačevati anuitete; posojila z letno anuiteto šest milijonov dinarjev; anuitete za kredite; odplačilo anuitet ♪
  11.      blagó  -á s, mn. blága s in blagóvi m (ọ̑) nav. ed. 1. izdelek ali pridelek, namenjen tržišču: dobaviti, pakirati, prodajati blago; galanterijsko, industrijsko, špecerijsko blago; izvozno blago; blago za široko potrošnjo; velika izbira, ponudba blaga; povpraševanje po blagu; trgovina z mešanim blagom / plačevati v blagu ne z denarjem; pren. popevka je konjunkturno blago 2. tudi mn. tekstilni izdelki, tkanina: blago se mečka; izdelovati, tkati, urezati blago; črtasto, enobarvno blago; volneno blago; dekorativno, pohištveno blago; letni blagovi; modna blaga; blago iz umetnih vlaken; blago na metre; blago za moške obleke; blago z napako; obleka iz pralnega blaga / blago se dobro nosi je trpežno in se ne mečka, se seka trga po pregibih; pog. blago je šlo skupaj se je skrčilo, uskočilo 3. star. premoženje, imetje: ne mara za posvetno blago; opremiti dom z živim in mrtvim blagom 4. nar. zahodno goveja živina: pastir zavrača blago iz detelje ● pog. to blago gre po njem je veliko povpraševanje, nima cene se prodaja po zelo nizki ceni; zbirati ljudsko, narodopisno blago dokumente ljudske kulture; publ. trgovina z belim blagom z dekleti; preg. dobro blago se samo hvali ◊ ekon. potrošno blago za osebno potrošnjo; etn. blago prodajati otroška igra, pri kateri udeleženec v vlogi kupca ugiblje, katero blago predstavljajo drugi; trg. kosovno blago blago na kose; razsuto blago nepakirano ♪
  12.      boleznína  -e ž (ȋ) jur. nadomestilo za izgubljeni zaslužek med boleznijo: izplačevati, obračunavati boleznine ♪
  13.      cestarína  -e ž (ȋ) redko cestnina: plačevati, pobirati cestarino ♪
  14.      cestnína  -e ž (ȋ) pristojbina za uporabo cest: plačevati, pobirati cestnino; uvedli bodo neke vrste cestnino ♪
  15.      dáča 1 -e ž (á) 1. v fevdalizmu podložniška dajatev zemljiškemu gospodu: dajati dačo; njegova hiša je bila prosta dače 2. nar. vzhodno davek: plačevati dačo / vojna dača ♪
  16.      dajátev  -tve ž (ȃ) kar se obvezno da, daje v denarju ali naturalijah: plačevati dajatve; denarna dajatev; davčne, fevdalne, javne, vojne dajatve; davki in druge dajatve; dajatve v naturalijah; znižanje dajatev; pren. mladinske igre so njegova najtrajnejša dajatev našemu gledališču ♪
  17.      dajáti  dájem, tudi dájati in dajáti -em, stil. dajáti -èm nedov., dajàj dajájte tudi dájaj dájajte; dajál tudi dájal (á á; á á á; á ȅ) 1. delati, da prehaja kaj k drugemu: denar za kino mu je dajal oče / dajati jesti, piti / dekla je dajala svinjam krmila svinje / dajal mu je nove in nove naloge / dajati na kredit, star. na kredo prodajati; dajati na upanje; hišo dajejo v najem / pog. zakaj mi to daješ nazaj vračaš // podarjati, poklanjati: dajati za spomin / dajati darove, miloščino // delati, da prehaja kaj drugemu v uporabo: ne dajaj knjig, peresa drugim // delati, da lahko kdo kaj dela, s čim razpolaga: dajejo jim na izbiro / otrokom dajejo čudna imena 2. delati, da česa, kar je kdo prej imel, nima več: vse življenje moram samo dajati; krvodajalci dajejo kri 3. delati, ustvarjati čemu kako lastnost: obleka ji daje gosposkost / delo daje zadovoljstvo 4. s širokim pomenskim obsegom delati, da prihaja kaj kam z določenim namenom a) s prislovnim določilom: otroke so dajali v šole / založba daje na trg cenene knjige / ker so bili revni, so dajali otroke za pastirje in dekle b) z namenilnikom: obleke je dajala delat boljšim šiviljam; otroke so dajali študirat pošiljali // z nedoločnikom delati, povzročati, da se s čim kaj dogaja: to mi daje misliti / na nastopih se je dajal slaviti 5. pog. plačevati: dajal je za pijačo, za vino / koliko ti je kupec dajal za avto? je bil pripravljen plačati, je ponujal 6. ustvarjati kaj kot rezultat svoje sposobnosti, dejavnosti: krave mu dajejo malo mleka; plantažni nasad bo dajal sto vagonov jabolk; ovca daje volno / drevo daje vrtu senco; zvezde so dajale bledo svetlobo / pog. kinematograf daje štiri predstave na dan; kaj dajejo danes v gledališču / pog. preživlja se s tem, da daje ure iz matematike poučuje izven šole, inštruira / pohištvo daje sobi poseben pečat, ton; dajati povod, upanje, videz, vtis, zgled // povzročati, da kdo kaj dobi, ima: dajati potuho, pravico, priložnost; šola daje izobrazbo izobražuje 7. z oslabljenim pomenom, z glagolskim samostalnikom izraža dejanje, kot ga določa samostalnik: dajati bolnikom injekcije; dajati nauke, odgovore; dajati pohujšanje pohujševati; dajati pomoč pomagati; dajati ukaze ukazovati; star. dajati hvalo 8. delati, da prihaja kaj na določeno mesto: dajati obleke v omaro; ves čas je dajal drva na ogenj 9. navadno z nikalnico delati, da se kaj more goditi: skrbi mu ne dajejo spati; tega mi duša, srce, vest ne daje 10. ekspr., v zvezi z na prisojati komu vrednote; ceniti: vsak, kdor kaj daje nase, bo prišel 11. nav. 3. os., pog., ekspr. povzročati bolečine; boleti: želodec ga daje / mrzlica, naduha, revmatizem jo daje; hoja v hrib me je dajala / brezoseb.: v križu me daje; spet me daje, je zastokal / bolečine so ga dajale / lakota jih daje ● ekspr. v pesmih daje duška svoji žalosti sproščeno izraža svojo žalost; daje se samo tistemu, ki ji je všeč ima ljubezenske, spolne odnose z njim; daje prednost udobni obleki pred lepo obleko raje se odloča za udobno obleko kot za lepo obleko; to nerad dajem iz rok prepuščam v last drugemu, v vodstvo drugemu; pog. delavci dajejo vse od sebe, da bi delo končali do skrajnosti se trudijo; pog. v nič dajati omalovaževati, podcenjevati; pog. sosedom se v zobe daje povzroča, omogoča, da ga opravljajo; ekspr. z obema rokama daje je radodaren, velikodušen; ekspr. dajati si opraviti, opravka z vrtom ukvarjati se dajáti se tudi dájati se ekspr. bojevati se, tepsti se: onstran meje se že dajejo; partizani se dajejo z Nemci; z noži sta se dajala ∙ šalj. dajal se je s pečenko in jo pridno zalival z vinom jo jedel // v zvezi s s, z s težavo upirati se čemu: neusmiljeno se je dajal z zaspanostjo // prepirati se: sinova se dajeta za dediščino dajajóč -a -e: pel je, dajajoč si z roko takt pri vsaki besedi ♪
  18.      dánj  -a m (ȃ) star. davek: plačevati danj / volk je pobiral svoj krvavi danj ♪
  19.      davkoplačeválec  -lca [u̯c] m (ȃ) kdor mora plačevati davek: davčno povišanje je prizadelo male davkoplačevalce ♪
  20.      dávščina  -e ž (á) dajatev v obliki davka, pristojbine ali prispevka: naložiti nove davščine; plačevati davščino; davki, pristojbine in druge davščine; občinske davščine ♪
  21.      devíze  -víz ž mn. (ȋ) 1. ekon. dobroimetje, ki ga ima kdo v tujini: izvoz lesa je prinesel državi lepe devize; tovarna ustvarja devize // obveznica, ček, plačljiv v tujini: poslovanje, promet z devizami in valutami 2. pog. tuja plačilna sredstva: imate dinarje ali devize? kupiti avto za devize; dobiti honorar v devizah; plačevati z devizami ♪
  22.      diéta  -e ž (ẹ̑) 1. posebna, predpisana prehrana, zlasti za bolnike: držati se diete; predpisati dieto; diabetična dieta; mlečna, neslana dieta; shujševalna dieta; ima strogo dieto; žarg. jetrna dieta za bolne na jetrih 2. zastar. znesek, ki ga dobi uslužbenec za vsak dan službenega potovanja; dnevnica: plačevati diete; poslanske diete ♪
  23.      do...  predpona 1. v glagolskih sestavljenkah, včasih okrepljena z do za izražanje a) dosege neke mejne ali končne točke v kraju ali času ali usmerjenosti proti njej: dobojevati, dodelati, dodelovati, dohiteti, dogoreti, dogorevati, dokončati, doslužiti, doštudirati / doseči do stropa; dospeti do gozda; dozidati do slemena b) dosege zaželenega namena, cilja ali usmerjenosti proti njemu: dočakati, dognati, doklicati, dopovedati, dopovedovati / doplavati do brega / v zvezi s se dokopati se, domisliti se c) dopolnitve, dopolnjevanja dejanja z dodajanjem: doliti, dolivati, doplačati, doplačevati, dozidati, dozidavati č) redko same dovršnosti (brez pomenskega odtenka): dogoditi se, dogotoviti, dovoliti 2. v imenskih sestavljenkah glagolskega izvora za izražanje pomena, kot ga določa ustrezni glagol: dodatek, dodelava, dogleden, doklicen, dokvalifikacija 3. v imenskih sestavljenkah in sestavljenih prislovih za izražanje pomena, kot ga določa predložna zveza: dokolenke, dokomolčen, dosmrten; dodobra, donedavna, dopoldne, dozdaj ♪
  24.      dohodnína  -e ž (ȋ) davek od dohodkov: plačevati, pobirati dohodnino; dohodnina od kmetijstva, podjetij; osnova za odmero dohodnine / obrazec za prijavo dohodnine ♪
  25.      dokláda  -e ž (ȃ) 1. kar se doda k rednim prejemkom, k plači; dodatek: dobivati doklade; priznali so mu pravico do posebne doklade / draginjska doklada v stari Jugoslaviji dodatek zaradi draginje; dobiva otroške doklade otroški dodatek 2. lokalni dodatek k državni davščini: plačevati doklado; občinske doklade; doklada na dohodke; doklada od kmetijstva ♪

1 26 51 76  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA