Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

pinceta (2)

1.      pincéta  -e ž (ẹ̑) manjša kovinska priprava iz dveh vzporednih krakov za prijemanje česa drobnega: gazo je s pinceto položila na rano; s pinceto si populiti obrvi ♦ med. kirurška pinceta ♪
2.      prijemálka  -e [u̯k in lk] ž (ȃ) 1. krpa navadno rokavičaste oblike za prijemanje vroče posode: prijeti lonec s prijemalko 2. priprava ali del priprave za prijemanje: avtomatične prijemalke 3. manjša kovinska priprava iz dveh vzporednih krakov za prijemanje česa drobnega; pinceta: prijeti s prijemalko; prijemalka in kapalka ♪