Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

pil (76-100)



  1.      lupílnik  -a m () orodje ali stroj za odstranjevanje lupine, kože: lupilnik za krompir, sadje // gozd. orodje ali stroj za odstranjevanje lubja z muževnega debla: lupiti debla z lupilnikom
  2.      napíliti  -im dov.) s piljenjem narediti raze, zareze: napiliti jekleno ploščo / železno palico je tako napilil, da se je prelomila napíliti se žarg., šol. dobro naučiti se: pred izpitom se je napilil vse od kraja / zgodovino se je dobro napilil napíljen -a -o: naboj je na koncu napiljen; dobro napiljen ♦ bot. napiljeni list
  3.      nèizpíljen  -a -o prid. (-) 1. ki ni izpiljen: neizpiljena konica 2. knjiž. neizoblikovan, neizdelan: neizpiljen, ohlapen slog / v romanu je še mnogo neizpiljenih mest
  4.      nèopíljen  -a -o prid. (-) ki ni opiljen: neopiljen rob / knjiž. neopiljeno pesniško delo
  5.      odpíliti  -im dov.) s piljenjem odstraniti: odpiliti glavico žeblja // s piljenjem odstraniti del česa: rob je bilo treba malo odpiliti
  6.      okrepílo  -a s (í) star. okrepčilo, krepčilo: trudni so bili in potrebni okrepila / gojiti hojo za telesno okrepilo okrepitev / najti okrepilo za trditev podkrepitev
  7.      opílek  -lka m () nav. mn. kar odpade pri piljenju: sproti odstranjevati opilke; roženi, železni opilki
  8.      opíliti  -im dov.) 1. s pilo obdelati predmet: opiliti vijak / opiliti nohte do zaželene dolžine / opiliti robove 2. knjiž. dati čemu bolj izdelano podobo: opiliti besedilo, govor / v teh letih je svoje vedenje opilil 3. ekspr. udariti: opilil ga je, še preden se mu je mogel izmakniti ● ekspr. opilil me je za precejšnjo vsoto ogoljufal opíljen -a -o: opiljeni kovanci; ima opiljen slog
  9.      papíla  -e ž () nav. mn., anat. bradavičasta vzboklinica na telesu ali organih, brbončica: vnetje papile / lasna papila v lasnem korenu; okušalne papile na površini jezika; tipalne papile na površini kože
  10.      papiláren  -rna -o prid. () nanašajoč se na papilo: papilarna plast ♦ jur. papilarni vzorec vzorec, ki ga sestavljajo papilarne črte; papilarna črta vzboklina na povrhnjici prstov, dlani in podplatov
  11.      papilót  -a m (ọ̑) žarg. navijalka: navijati (lase) na papilote
  12.      podkrepílo  -a s (í) knjiž. beseda, besedna zveza, ki podkrepi; podkrepitev: besede je končal s takim podkrepilom, da jim je kar sapo zaprlo
  13.      popíliti  -im dov.) nekoliko opiliti: popiliti ključ / popiliti rob kovine
  14.      prepíliti  -im dov.) s piljenjem narediti dva dela: prepiliti železno palico, verigo
  15.      propiléje  -léj ž mn. (ẹ̑) arhit. s stebri oblikovan dostop do vhoda v palačo, svetišče: zgraditi propileje; skozi propileje smo prišli na trg pred svetiščem; propileje na atenski akropoli; pren., knjiž. s to tragedijo je Goethe postavil propileje visokemu klasicizmu
  16.      pupíla  -e ž () anat. odprtina, ki je v sredini šarenice in se oži ali razširja; zenica: razširjenje pupile
  17.      pupiláren  -rna -o prid. () jur., nekdaj nanašajoč se na osebe pod varuštvom ali skrbništvom: pupilarne zadeve / pupilarna varnost naložb zajamčena varnost naložb za osebe pod varuštvom ali skrbništvom pupilárno prisl.: pupilarno varne vloge
  18.      pupílen  -lna -o prid. () 1. anat. zeničen: pupilni obseg ♦ med. pupilni refleks 2. jur., nekdaj nanašajoč se na osebe pod varuštvom ali skrbništvom: pupilno premoženje / pupilna varnost naložb zajamčena varnost naložb za osebe pod varuštvom ali skrbništvom
  19.      raztopílo  -a s (í) topilo: hitro izhlapevanje raztopila
  20.      ríngelšpíl  -a [gǝl] m (í-) nižje pog. vrtiljak: voziti se na ringelšpilu; ringelšpili in gugalnice
  21.      sámolepílen  -lna -o prid. (-) prevlečen z lepilom, ki deluje brez ovlaženja: samolepilni trak; samolepilna nalepka; samolepilne tapete
  22.      sámoslepílo  -a s (-í) knjiž. slepilo, s katerim kdo slepi samega sebe: te predstave o uspehu so le samoslepilo
  23.      seksapílen  -lna -o prid. () žarg. spolno privlačen: seksapilna igralka
  24.      slepílec  -lca [c in lc] m () knjiž. kdor koga slepi, zaslepljuje: premeteni slepilci
  25.      slepílen  -lna -o prid. () ki slepi, zaslepljuje: slepilne luči avtomobilskih žarometov / ekspr. širiti slepilno propagando / slepilni manever manever za prevaranje nasprotnika ∙ slepilna pištola strašilna pištola

   1 26 51 76 101 126 151 176 201 226  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA