Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

pil (1.146-1.170)


  1.      premamíti  in premámiti -im, in premámiti -im dov. (ȋ á; á ȃ) nav. ekspr. 1. s privlačevanjem, vabljenjem povzročiti, da kdo a) naredi kaj neprimernega, nedovoljenega: slaščice so ga premamile, da je jedel kljub prepovedi b) odide kam drugam: boljši zaslužek ga je premamil v mesto 2. narediti, povzročiti, da kdo naredi kaj prvotno nenameravanega, navadno neprimernega: premamiti koga z lepimi besedami, obljubami / nizka cena ga je premamila, da je kupil plašč / dolgo mu je prigovarjal, nazadnje pa ga je le premamil, da je odšel z njim pregovoril // knjiž. prevarati, ukaniti: da bi zasledovalce premamil, se je preoblekel 3. narediti, povzročiti, da kdo manj razsodno, manj pravilno misli, ravna: hvala navadno vsakega premami / premamiti koga s petjem 4. knjiž. izmamiti: od očeta je premamil ves denar / premamiti komu skrivnost ● ekspr. mogočne gore so ga premamile prevzele, navdušile; dekle je premamil, potem pa zapustil zapeljal ♪
  2.      premázati  -mážem dov., premázala in premazála (á ȃ) z mazanjem a) prekriti: premazati kovino, tla; premazati z lakom, mastjo, minijem / premazati z zaščitno plastjo ♦ papir. premazati papir z mazanjem prekriti papir s tanko plastjo pigmentov, lepil b) zakriti: premazati napise na tablah premázan -a -o: z lepilom premazan papir; premazana površina ♪
  3.      premotíti  in premótiti -im dov. (ȋ ọ́) nav. ekspr. 1. narediti, povzročiti, da kdo naredi kaj prvotno nenameravanega, neprimernega: premotiti koga z obljubami / nizka cena ga je premotila, da je stvar kupil; priložnost, skušnjava ga je premotila 2. narediti, povzročiti, da se pozornost, misli koga usmerijo drugam: premotiti otroka z igračo; skušal se je premotiti z delom // prevarati, ukaniti: da bi zasledovalce premotil, se je preoblekel 3. pridobiti si ljubezensko naklonjenost koga: premotil mu je hčer 4. star. prekiniti, pretrgati: tišino je premotil tlesk pokrova / že dobro, je premotil njeno zgovornost ● ekspr. truden je bil, vendar ga spanec ni premotil vendar ni zaspal premóten -a -o: marsikdo je bil že premoten; premoten pri delu ♪
  4.      prenapíti se  -píjem se dov. (í) preveč se napiti: prenajedel se je in prenapil / ekspr. usnje se je prenapilo vlage ♪
  5.      preobléka  -e ž (ẹ̑) 1. oblačilo, perilo za preoblačenje: daj mu kaj preobleke; na potovanje je vzel malo preobleke 2. oblačilo, v katero se kdo obleče, da ne bi bil prepoznan: spoznati koga kljub preobleki / morilec je prišel v preobleki inštalaterja / ribiška preobleka vohunske ladje jih ni preslepila; pren. on je romantičen človek v moderni preobleki 3. glagolnik od preobleči: preobleka je končana ● redko usnjena preobleka stola je poškodovana prevleka; redko kupiti šest preoblek za blazino prevlek; ekspr. tuji pesniki v slovenski preobleki v slovenskem prevodu ◊ rel. (redovniška) preobleka obred, pri katerem se kandidat, novinec preobleče v redovno oblačilo ♪
  6.      preobràt  -áta m (ȁ á) navadno s prilastkom dejstvo, da postane kaj popolnoma drugačno od prejšnjega, da se zelo spremeni potek česa: zdaj je nastopil preobrat; takega preobrata ni pričakoval; to je bil odločilen preobrat v tekmi, v življenju / duševni, miselni preobrat; vremenski preobrat ♦ lit. dejstvo, da se (zelo, odločilno) preusmeri potek dramskega dogajanja, pripovedi ♪
  7.      preobrázba  -e ž (ȃ) 1. pojav, da dobi kdo ali kaj drugačno vsebino, obliko: nastopila je družbena, politična preobrazba; duševne, idejne preobrazbe 2. glagolnik od preobraziti: načrt za gospodarsko preobrazbo države; notranja preobrazba človeka; socialistična preobrazba vasi; preobrazba amaterskega gledališča v poklicno ◊ bot. preobrazba sprememba rastlinskih organov zaradi drugačnega načina prehrane, okolja; preobrazba listov; zool. preobrazba sprememba živalskega organizma na razvojni stopnji med jajčecem in odraslo živaljo; popolna preobrazba ki ima vse razvojne stopnje; preobrazba žuželk ♪
  8.      preobremenjênost  -i ž (é) prevelika obremenjenost: čoln se je zaradi preobremenjenosti potopil / preobremenjenost zdravnikov; preobremenjenost v službi; preobremenjenost z delom / preobremenjenost pristanišča ♪
  9.      prepíti  -píjem dov. (í) ekspr. prebiti, preživeti v uživanju navadno alkoholne pijače: vse noči prepije in preigra // v pitju doseči veliko, preveliko mero: tako je bil žejen, da bi vse prepil / še morje bi prepil prepíti se preveč se napiti: žejni živali ni dovolil, da bi se prepila prepít -a -o: bil je slaboten in prepit; v glavi mu brni kakor po prepiti noči ♪
  10.      prepóln  -a -o [u̯n] prid. (ọ̑ ọ́) 1. preveč poln: prepoln sod; prepolna posoda / avtobus je prepoln, da bi lahko še kdo vstopil; prepolno skladišče / prepoln hlev; gostilna je ob nedeljah prepolna, zato ne grem tja / ekspr. plaže so prepolne ljudi na njih je preveč ljudi / ekspr. njegovo srce je prepolno sreče, da bi lahko trezno razmišljal / ekspr. ima nekoliko prepoln obraz 2. ekspr., z rodilnikom zelo poln: poletno nebo je prepolno zvezd / biti prepoln volje do dela; njegovo delo je prepolno ljubezni do domovine ♪
  11.      preprodáti  -dám dov., 2. mn. preprodáste in preprodáte; preprodál (á) prodati kupljeno blago, navadno zaradi dobička, koristi: preprodati drva; kupili so poceni in preprodali z velikim dobičkom preprodán -a -o: zvečer je bilo že vse blago preprodano ♪
  12.      preréven  -vna -o prid. (ẹ́ ẹ̄) preveč reven: prereven je, da bi si lahko to kupil / dežela je bila takrat še prerevna za življenje ♪
  13.      presedláti  -ám dov. (á ȃ) ekspr. prestopiti, preiti: presedlati z ene fakultete na drugo; presedlati v drug poklic / presedlati med pilote / presedlal je na cenejši avtomobil kupil je cenejši avtomobil, kot ga je imel dozdaj / hitro je presedlal na drug pogovor ● redko presedlati konja zamenjati mu sedlo ♪
  14.      preskočíti  -skóčim dov. (ȋ ọ̑) 1. s skokom priti čez kaj: preskočiti jarek, lužo, ograjo, več stopnic / konj je preskočil oje / ali boš preskočil to daljavo, višino; pren. umetnik je preskočil svoj čas 2. s skokom priti na drugo mesto: preskočiti s čolna na breg / preskočiti z noge na nogo / iskra je preskočila na zaveso; ogenj je preskočil na sosednjo streho; pren. bolezen je iz Azije preskočila v Evropo; misli so ji preskočile od moža na otroke 3. nav. ekspr., s predlogom spremeniti, menjati predmet dela, delovanja: opazil je njeno zadrego in preskočil na manj kočljiv problem; ker ni hotela govoriti o tem, je brž preskočila na druge reči / pil je vino, kasneje pa preskočil na žganje je začel piti žganje 4. nav. ekspr. ne upoštevati koga, ki bi glede na vrstni red moral biti upoštevan: omenila je vse, nikogar ni preskočila; pri branju seznama me je preskočil / pri nagrajevanju so ga preskočili / preskočil je dve strani in bral naprej; v pripovedovanju je znane stvari preskočil; uvod bralec lahko preskoči ● skakalec je preskočil druge za nekaj metrov skočil nekaj metrov dalj kot drugi; ekspr. pri napredovanju ga je preskočil mlajši tovariš je napredoval prej kot on; ekspr. ta država je iz 19. stoletja preskočila v novi čas se je zelo hitro razvila; ekspr. preskočil je v nasprotni politični tabor prestopil; ekspr. preskočil je z očmi na drugega učenca pogledal je drugega učenca ◊ šah. skakač je preskočil figuro; šol. preskočiti razred napredovati v šoli naenkrat za dva razreda; šport. preskočiti konja, kozo preskočíti se knjiž. s skokom se premakniti: v suhi travi se je preskočila kobilica preskočívši zastar.: planil je iz hiše, preskočivši tri stopnice preskóčen -a -o: preskočene strani ♪
  15.      preslepíti  -ím dov., preslépi; preslépil (ȋ í) 1. ekspr. prevarati, ukaniti: dal se je preslepiti; spoznal je, da so ga preslepili; preslepiti sovražnika; preslepil je svoje zasledovalce in ušel; preslepiti koga s prijaznimi besedami / to govorjenje je tudi njega preslepilo / preslepiti svojo voljo 2. slabš. pridobiti si ljubezensko naklonjenost koga: menda jo je že čisto preslepil s svojim sladkim govorjenjem / vsi poznate njeno zvestobo, noben fant je ne preslepi ● star. sovraštvo me je preslepilo in planil sem nanj vzelo razsodnost, presojo preslepljèn -êna -o: biti usodno preslepljen ♪
  16.      presméšen  -šna -o prid. (ẹ́ ẹ̄) 1. preveč smešen: prizor je postal presmešen; prestara in presmešna obleka / presmešen je, da bi ga jemali resno 2. ekspr. zelo smešen: nastopili so presmešni klovni; zapeti presmešno pesem presméšno prisl.: presmešno poskakovati po eni nogi / v povedni rabi vse to je presmešno ♪
  17.      prestopíti  in prestópiti -im dov. (ȋ ọ́ ọ̑) 1. s korakom priti čez kaj: jarka ni mogel prestopiti; prestopiti kamen, na tleh ležečo vejo; prestopil je tri stopnice // priti na drugo stran česa: prestopili so reko Savo / prestopiti državno mejo 2. med potovanjem iti z enega prevoznega sredstva na drugo: v Ljubljani moraš prestopiti; prestopiti z enega letala na drugo, z vlaka na avtobus; do tukaj sem dvakrat prestopil 3. s predlogom spremeniti, menjati a) okolje glede na delovanje, aktivnost: iz tega kluba je več nogometašev prestopilo k Olimpiji; prestopiti na drugo šolo / vsa skupina je prestopila k partizanom; prestopiti na stran zaveznikov b) pripadnost glede na (nazorsko) prepričanje, čustvovanje: prestopiti v protestantsko vero / prestopiti k opoziciji; prestopil je v nasprotni politični tabor 4. nav. ekspr. narediti drugače, kot zahtevajo predpisi, zakoni, načela; prekršiti: nobenega sporazuma ni prestopil; prestopiti pravilo, zakon 5. redko preseči: temperatura tam večkrat prestopi trideset stopinj Celzija / prestopiti pooblastila ● reka je prestopila bregove tekoč čez rob se je pojavila na razmeroma veliki površini; prestopiti prag ekspr. že dolgo ni prestopil domačega praga ni bil doma; ekspr. letos je prestopil šolski prag je šel prvič v šolo; ekspr. ne bom več prestopil praga te hiše ne bom šel več k tem ljudem ◊ šport. igralec je prestopil stopil na igrišču čez črto, do katere se sme iti, gibati prestopíti se in prestópiti se prenesti težo telesa z ene noge na drugo: ni se mogel prestopiti; previdno, v zadregi se je prestopil // narediti korak: prestopil se je in stopil v lužo / ekspr. prestopi se od vrat umakni se / ekspr. samo za korak se je prestopila premaknila ● ekspr. prestopi se malo hitreje hodi, pojdi prestopívši zastar.: prestopivši prag, je začudeno obstal ♪
  18.      prešólati  -am dov. (ọ̑) 1. šol. premestiti koga iz ene šole na drugo: učence iz okoliških šol so prešolali na matično šolo; dijaku so svetovali, naj se prešola / otroka so prešolali v manj zahteven razred 2. knjiž., redko usposobiti za drugo delo: prešolati invalide; prešolali so jih v poskusne pilote prešólan -a -o: prešolani učenci ♪
  19.      pretegníti  in pretégniti -em dov. (ȋ ẹ́) 1. zelo iztegniti in s tem sprostiti: pretegnil je odrevenele prste; vstal je in pretegnil roke; dobro je pretegnil ude; pretegniti si noge / maček je pretegnil kremplje 2. ekspr. s čezmernim delom zelo utruditi, izmučiti: pretegniti konje, živino; pretegniti se od garanja / za nikogar se ne bom pretegnil 3. nar. gorenjsko začeti peljati, voziti; potegniti: kobila noče pretegniti / vlak je pretegnil 4. nar. opraviti težka dela: dosti vam je pretegnila, sirota; kdaj boste vi toliko pretegnili, kot sem jaz pretegníti se in pretégniti se zelo iztegniti roke, noge in telo: vstal je, zazehal in se pretegnil; stopila je iz avtomobila in se pretegnila / pretegnil se je po stolu iztegnil ● ekspr. ne pretegni se, saj se tako ne mudi ne trudi se, ne prizadevaj si preveč, pretirano; boli me v križu, ker sem se pretegnil se poškodoval pri dviganju nečesa težkega; redko to blago se ne mečka in ne pretegne razvleče, raztegne; nar. ko se je megla pretegnila, so zagledali vas razkadila, umaknila; nar. kača se je pretegnila čez skalo zlezla; ekspr. pri delu, z delom se ne pretegne ni zelo delaven; ekspr. pretegnem se lahko, pa tega ne bom dosegel tudi z velikim trudom, prizadevanjem tega ne bom dosegel; ekspr. grem na sprehod, da se malo pretegnem razgibam ◊ anat. pretegniti si kite, mišice, sklepne vezi s prevelikim iztegovanjem, napenjanjem poškodovati pretégnjen -a -o 1. deležnik od pretegniti: prispeli so s pretegnjenimi konji; pretegnjena mišica; pomečkana in pretegnjena obleka 2. ekspr. zelo velik in suh: pretegnjen fant; pretegnjena postava / iztegoval je svoj pretegnjeni vrat / pretegnjen pes ∙ v pasu je pretegnjena kot osa zelo ozka, stisnjena ♪
  20.      pretêklost  -i ž (é) 1. čas, ki je minil: tako ravnanje je znano iz preteklosti; to se je dogajalo v bližnji preteklosti; daljna preteklost; ekspr. siva preteklost; preteklost in prihodnost / vsi dogodki preteklosti so mu stopili pred oči 2. obstoj, stanje česa v tem času: raziskovati kulturno, nacionalno preteklost; skušal je ugotoviti njegovo politično preteklost; pripovedoval je o svoji preteklosti / ni me sram preteklosti ● ekspr. vse to je preteklost je minilo; publ. pretrgal je s svojo preteklostjo začel je živeti drugače; ekspr. to je človek z bogato preteklostjo ki je veliko doživel; ekspr. ženska sumljive preteklosti moralno oporečna v preteklosti ♪
  21.      pretihotápiti  -im dov. (á ȃ) skrivaj, na nedovoljen način prenesti, spraviti a) čez državno mejo: pretihotapiti orožje / ukradel je konja in ga pretihotapil čez mejo / pretihotapiti vohuna b) kam sploh: pretihotapiti pismo v zapor ∙ ekspr. pretihotapil je steklenico v sobo skrivaj, neopazno prenesel pretihotápiti se ekspr. skrivaj, neopazno priti: pretihotapiti se do hiš, v sotesko; kot tat se je pretihotapil v sobo pretihotápljen -a -o: pretihotapljena mamila; pretihotapljeno sporočilo ♪
  22.      pretíti  -ím nedov. (ȋ í) 1. obljubljati, napovedovati komu kaj neprijetnega, hudega: pretil je, da jo bo pustil samo; mati mu je pretila s kaznijo / ekspr.: reka preti prestopiti bregove, da bo prestopila bregove; oblaki pretijo s točo // zastrašujoče zamahovati s čim: pretil mu je z dolgo palico; pretiti komu s stisnjeno pestjo 2. biti na tem, da nastopi: pretila je nevarnost gripe; preti jim finančni polom; ekspr. smrt jim preti na vsakem koraku pretèč -éča -e: preteči oblaki; njegov pogled je bil preteč; preteča kretnja; preteča nevarnost; prisl.: preteče gledati, vprašati ♪
  23.      pretopíti  -ím dov., pretópil (ȋ í) 1. pretaliti: pretopiti kovino / pretopiti zlato v zlate palice; pren., ekspr. življenjsko izkustvo je pesnik pretopil v umetniški izraz 2. pog. zamenjati, spremeniti: pretopiti blago v denar; pretopiti denar v zlato; pretopiti dinarje v devize pretopíti se ekspr. polagoma preiti v kaj drugega: mesečina se je pretopila v meglice / vsa sovražnost se je pretopila v naklonjenost ♪
  24.      pretŕgati  -am stil. -tŕžem dov. (ŕ ȓ) 1. s trganjem narediti dva dela: pretrgati nit, verigo; pretrgati čez pol, na dvoje, podolgem; žila se mu je pretrgala 2. s trganjem narediti, da kaj ni več celo: pretrgati mrežo, papir, vrečo; pretrgal je ovitek s svinčnikom; ob močnem poku se bobnič lahko pretrga; zavesa se je pretrgala do tal; pretrgati si žilo // narediti, da kaj ni več strnjeno, celo: pretrgati obroč zasledovalcev / sonce je pretrgalo goste oblake; ekspr. blisk pretrga temo; megla se je pretrgala; oblaki so se včasih pretrgali / kolona se je le redko pretrgala / ekspr. noč na obzorju se je pretrgala na obzorju se je zasvetilo; začelo se je daniti; pren. misel se mu je pretrgala ∙ ekspr. pretrgati nit življenja povzročiti smrt ♦ anat. pretrgati himen 3. narediti, povzročiti, da kaj preneha a) obstajati, trajati: pretrgati dolgotrajen molk; tišino je pretrgalo brnenje letala / pretrgati pogodbo; pretrgati razmerje s kom; pretrgati diplomatske stike s tujo državo; zveza med njima se je pretrgala / pretrgale so se vse vezi, ki so jih povezovale b) za določen čas biti, potekati: zimski viharji pretrgajo plovbo po morju; njegov prihod je za nekaj časa pretrgal zabavo / vojna je pretrgala kulturni razvoj; dopisovanje med njima se ni pretrgalo 4. redko za določen čas česa ne nadaljevati; prekiniti: delo so pretrgali; pretrgati pogajanja; sejo so morali pretrgati / pretrgati študij za dve leti 5. publ. prenehati imeti zvezo s kom, s čim: z njim sem pretrgal / prvi pesnik, ki je pretrgal s socialističnim realizmom / pretrgati s tradicijo; pretrgal je s svojo preteklostjo začel živeti drugače pretŕgati se ekspr. izčrpati se, uničiti se: pretrgati se od garanja, z delom; skoraj pretrgal se je od kričanja ● žarg. tako se ga je napil, da se mu je film pretrgal da je izgubil zavest; ekspr. sredi stavka se mu je glas pretrgal nenadoma ni mogel več govoriti; ekspr. pretrgam se lahko, pa tega ne bom dosegel tudi z velikim trudom, prizadevanjem tega ne bom dosegel; ekspr. on se res ne bo pretrgal ni zelo delaven pretŕgan -a -o: nadaljevati pretrgani pogovor; slišati je bilo kratke, pretrgane stavke; zvezati pretrgano nit, žico; zveza z mestom je pretrgana; vse delo je bilo s tem pretrgano ∙ ekspr. po cesti se potika pretrgan pes zelo suh, shujšan ♦ avt. pretrgana črta črta vzdolž ceste, čez katero voznik sme zapeljati; lit. pretrgana rima rima, pri kateri se ujemata samo drugi in četrti verz; prisl.: pretrgano govoriti, pripovedovati; v daljavi je pretrgano grmelo ♪
  25.      prevpíti  -vpíjem dov., prevpìl (í ȋ) v vpitju biti glasnejši kot drugi: zaman jo je skušal prevpiti / vpila je, da bi prevpila ropot motorja; pren., ekspr. te misli ni mogel prevpiti // ekspr. postati pomembnejši, močnejši od česa: skrb za otroka je kmalu prevpila vse drugo ♪

   1.021 1.046 1.071 1.096 1.121 1.146 1.171 1.196 1.221 1.246  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA