Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

pice (299)

1.      pícek  -cka m (ȋ) nar. jugovzhodno piščanec, pišče: picki čivkajo in tekajo okrog koklje ♪
2.      piceríja  in pizzeríja -e [pice-] ž (ȋ) gostinski lokal, kjer se streže s picami: rada zahaja v picerijo ♪
3.      píčel  -čla -o [ǝu̯] prid. (í) nav. ekspr. po vrednosti, količini komaj zadosten, zadovoljiv: pičel dohodek, pridelek; na voljo imamo samo pičle podatke; rezultati raziskav so precej pičli; zrasla sta ob pičli hrani / pičla mera // z izrazom količine ki komaj dosega zadostno, zadovoljivo mero: drog je dolg pičle tri metre; vrnil se je v pičlih dvajsetih minutah / knjigo lahko kupite za pičlih deset dinarjev stane samo deset dinarjev píčlo prisl.: pičlo odmerjen čas, prostor; star. snega je bilo pičlo do kolen komaj; sam.: z denarjem smo zmeraj na pičlem imamo ga zelo malo ♪
4.      àtípičen  -čna -o prid. (ȁ-í) knjiž. ki ni tipičen, neznačilen: atipičen potek bolezni; atipične celice v telesu ♪
5.      čópiček  in čôpiček -čka m (ọ̑; ȏ) manjšalnica od čopič ♪
6.      epicénter  tudi epicênter -tra m (ẹ̄; ē) geol. točka na zemeljski površini nad žariščem potresa: epicenter potresa je bil blizu Litije; pren. epicenter revolucionarnih vrenj ♪
7.      épičen  -čna -o prid. (ẹ́) epski: epični ciklus; epične pesmi / epična dikcija / epična širina ♪
8.      fenotípičen  -čna -o (í) pridevnik od fenotip: fenotipične značilnosti ♪
9.      filantrópičen  -čna -o prid. (ọ́) filantropski: filantropično dejanje / filantropične ideje ♪
10.      fototrópičen  -čna -o (ọ́) pridevnik od fototropizem: fototropična rastlina ♪
11.      genotípičen  -čna -o prid. (í) nanašajoč se na genotip: genotipične značilnosti osebe ♪
12.      geotrópičen  -čna -o prid. (ọ́) bot. ki raste v smeri delovanja težnosti ali proti njej: pozitivno geotropične korenine; steblo je negativno geotropično geotrópično prisl.: drobne koreninice na stranskih koreninah so geotropično indiferentne ♪
13.      higroskópičen  -čna -o prid. (ọ́) fiz. ki vpija vlago iz zraka: kalcijev klorid je higroskopičen ♪
14.      izkupíček  tudi skupíček -čka m (ȋ) denar, sprejet kot nadomestilo za kaj prodanega: prešteti, razdeliti izkupiček od prodanega blaga / star. kupiti kaj iz izkupička, za izkupiček, z izkupičkom / izkupiček predstave so namenili za dobrodelne namene ∙ žarg., šport. naše moštvo je pospravilo ves izkupiček je zmagalo ♪
15.      kačepíčen  tudi kačjepíčen -čna -o prid. (ȋ) ekspr., redko piker, zbadljiv: kačepična opazka / postala je kačepična ženska ♪
16.      kopíčenje  -a s (ȋ) glagolnik od kopičiti: prišlo je do kopičenja blaga v trgovini / brezsmiselno kopičenje besed / kopičenje kapitala ♪
17.      kupíček  -čka m (ȋ) zastar. kupovanje, nakup ♪
18.      mikroskópičen  -čna -o prid. (ọ́) raba peša mikroskopski: mikroskopična preiskava / mikroskopični delci / njeno pismo je bilo napisano z mikroskopičnimi črkami zelo majhnimi mikroskópično prisl.: mikroskopično majhni delci ♪
19.      nakopíčenje  -a s (ȋ) glagolnik od nakopičiti: nakopičenje podzemeljskih plinov / nakopičenje dogodkov ♪
20.      nakopíčenost  -i ž (ȋ) značilnost nakopičenega: nakopičenost predmetov / nakopičenost dogodkov ga utruja ♪
21.      navpíčen  -čna -o prid. (ȋ) 1. pravokoten na gladino mirujoče vode: navpičen prerez, rov; navpična črta, os, ravnina, stena; navpična lega, smer / rastline potrebujejo čimbolj navpično svetlobo; ekspr. bila je silna vročina in navpično sonce ♦ aer. letalo za navpični vzlet; fiz. navpični met gibanje, pri katerem leti telo v navpični smeri; meteor. navpični temperaturni gradient sprememba temperature zraka v navpični smeri, navadno na 100 m; navpično gibanje zraka 2. nanašajoč se na enote različne stopnje, vrednosti: navpično povezovanje organizacij navpíčno prislov od navpičen: navpično stati // izraža gibanje ali smer pravokotno na gladino mirujoče vode: navpično se spuščati, štrleti / plamen je švignil navpično; sam.: besedo napišite pod navpično sedem ♪
22.      nètípičen  -čna -o prid. (ȅ-í) ki ni tipičen: netipičen potek, razvoj; netipično obolenje / umetnost tistega časa je bila netipična ♪
23.      óšpice  -pic ž mn. (ọ̄ ọ̑) nalezljiva bolezen s pegastimi izpuščaji na koži, ki se pojavlja zlasti pri otrocih: ima ošpice; virus ošpic; pren., ekspr. podjetje je otroške ošpice že prebolelo ♪
24.      prekopiceváti  -újem nedov. (á ȗ) delati, povzročati, da se telo obrne okrog prečne osi naprej ali nazaj na podlagi: prijel je otroka, ga vrtel in prekopiceval; prekopicevati se po travi ♪
25.      prenakopíčenost  -i ž (ȋ) knjiž. prevelika nakopičenost: prenakopičenost stvari na enem mestu ♪

1 26 51 76 101 126 151 176 201 226