Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

pica (31-55)



  1.      odstopícati  -am dov. () ekspr. oditi s kratkimi, hitrimi koraki: odstopicala je proti vratom / počasi je odstopicala navzgor odšla
  2.      ópica  -e ž (ọ̑) 1. umsko zelo razvita žival z oprijemalnimi sprednjimi in zadnjimi okončinami in z naprej obrnjenimi očmi: opice plezajo po drevju, trgajo sadeže; opice v živalskem vrtu; vreščanje opic; posnema druge kot opica; skače kakor opica / cirkuška, dresirana opicaantr. opica človek pitekantropus; zool. ozkonose opice z ozkim nosnim pretinom, ki živijo v Aziji in Afriki, Catarrhina; človeku podobne opice; širokonose opice s širokim nosnim pretinom, ki živijo v Južni Ameriki, Platyrrhina 2. slabš. kdor nekritično posnema vedenje, ravnanje koga drugega: ta opica prevzame od svojih sošolcev vse potrebno in nepotrebno // človek z nenaravno, izumetničeno zunanjostjo ali vedenjem, zlasti ženska: to je prava opica / kot psovka opica neumna
  3.      ópičar  -ja m (ọ̑) nekdaj kdor vodi po svetu dresirane opice in nastopa z njimi: opičarji in medvedarji
  4.      opičaríja  -e ž () slabš. dejanje, ravnanje, s katerim kdo nekritično posnema dejanje, ravnanje koga drugega: to je prava opičarija
  5.      óšpičast  -a -o prid. (ọ̄) tak kot pri ošpicah:pičast izpuščaj
  6.      pica  -e ž (á) otr. jed: to je dobra papica
  7.      pica 1 -e ž (í) nav. ekspr. manjšalnica od pipa: natlačiti pipico; kadil je iz kratke pipice / odpreti, zapreti pipico
  8.      pica 2 -e ž () otr. kokoš: pridi, bova šla gledat pipice
  9.      pólópica  -e [o] ž (ọ̑-ọ̑) nav. mn., zool. manjše nočne živali z oprijemalnimi okončinami in velikimi očmi, Prosimiae: opice in polopice
  10.      postópica  -e ž (ọ̑) knjiž. zaporedje, potek: proučiti sedanjo postopico industrializacije ♦ mat. geometrična postopica geometrično zaporedje
  11.      práópica  -e ž (-ọ̑) knjiž. prvi, najstarejši prednik (človeku podobne) opice: človeški prednik se skoraj ni razlikoval od praopice; lastnosti praopic
  12.      prekopícati  -am nedov. () redko prekopicevati: tekel je za psičkom in ga prekopical po travi; otroci so se od veselja prekopicali
  13.      prekopicávanje  -a s () glagolnik od prekopicavati: prekopicavanje otrok po travi
  14.      prekopicávati  -am nedov. () delati, povzročati, da se telo obrne okrog prečne osi naprej ali nazaj na podlagi: rad prekopicava otroke; prekopicavati se po tleh / ekspr. prekopicavati igrače prevračati, premetavati
  15.      prestopícati  -am dov. () ekspr. stopicajoč prehoditi: otrok je sam prestopical del poti
  16.      prestopícati se  -am se in prestopícati -am nedov. () prestopati se: kar naprej se je prestopical; nepotrpežljivo se prestopicati
  17.      pristopícati  -am dov. () ekspr. priti s kratkimi, hitrimi koraki: deklica je pristopicala v sobo
  18.      pica  -e ž (ū) otr. pijača: papica in pupica / dajati pupice
  19.      pica  -e ž (ẹ́) nav. ekspr. manjšalnica od repa: izpulila je nekaj repic in zelnatih glav / na trgu je kupila kislo repico ◊ agr. oljna repica kulturna rastlina z rumenimi cveti, ki se goji zaradi oljnatega semena
  20.      repíca 1 -e ž (í) nar. vzhodno zadnji del sore: sedeti na repici
  21.      repíca 2 -e ž (í) nar. koroško krompir: saditi repico
  22.      pica  -e ž (á) manjšalnica od sapa 2: sapica pihlja; bilo je soparno, brez vsake sapice; hladna, topla sapica; rahle jesenske sapice ∙ ekspr. vsaka sapica ji škodi zelo je občutljiva
  23.      slepíca  -e ž (í) knjiž. 1. slepa ženska: slepico je vodila majhna deklica // ženska, ki česa ne opazi, dojame: ne morem verjeti, da si taka slepica 2. preprosta svetilka: vzela je slepico in šla v klet ● knjiž. imeti slepice na očeh plašnice; nar. notranjsko utrgati nekaj slepic telohovles. grča, prekrita s poznejšim večletnim prirastkom lesa; zool. majhna kača z valjastim gladkim telesom in kratkim repom, Typhlops vermicularis
  24.      srpíca  -e ž (í) nar. manjšemu srpu podobno orodje za odstranjevanje plevela; pralica: pleti s srpico / nasaditi srpico
  25.      stolpíčast  -a -o prid. (í) 1. podoben stolpiču: na mizi je stal stolpičast svečnik; izrezljano stolpičasto stojalo 2. ki ima stolpiče: spomenik v obliki stolpičastega gradu

   1 6 31 56 81 106 131 156 181 206  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA