Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

pica (201-225)


  1.      preskakováti  -újem nedov. (á ȗ) 1. s skoki prihajati čez kaj: na poti je moral preskakovati jarke; po dve stopnici je preskakoval; mladiči se preskakujejo in prekopicavajo 2. s skoki prehajati na druga mesta: preskakovati z drevesa na drevo, z veje na vejo / preskakovati z noge na nogo; pren. misli so mu preskakovale od bojev na dom 3. nav. ekspr., s predlogom spreminjati, menjavati predmet dela, delovanja: v pogovoru je hitro preskakoval z enega predmeta na drugega 4. nav. ekspr. večkrat ne upoštevati česa, kar bi glede na vrstni red moralo biti upoštevano: pri branju preskakovati strani, vrstice / pri prepletanju s trakom preskakovati po eno luknjico ● ekspr. njegov pogled je preskakoval z obraza na obraz pogledoval je zdaj tega zdaj onega ◊ šah. skakač lahko preskakuje figure; teh. električna iskra preskakuje med elektrodama svečke preskakováje: stekla je po stopnicah, preskakovaje po tri hkrati preskakujóč -a -e: teči po gozdu, preskakujoč korenine; otrok je bral knjigo, preskakujoč težja mesta; preskakujoč pomenek ♪
  2.      prešívati  -am nedov., tudi prešivájte; prešívala in prešivála (í) 1. s šivanjem prekrivati, zakrivati: prešivati luknje na rokavu 2. s šivanjem skozi material združevati več plasti: prešivati hrbet vetrnega jopiča 3. delati (okrasni) šiv, (okrasne) šive, zlasti s šivalnim strojem: prešivati s svilo 4. dov., ekspr. s šivanjem doseči veliko, preveliko mero: koliko sem v tistih letih prešivala ● redko prešivati stare obleke prekrojevati, predelovati ♪
  3.      prevrníti  in prevŕniti -em dov. (ȋ ŕ) 1. spremeniti lego, položaj česa: prevrniti stol; z nogo je prevrnil zaboj / vihar je prevrnil drevo podrl / po nesreči prevrniti stojalo; klop se je prevrnila; tovornjak se je prevrnil / ekspr. fant se je z vso silo prevrnil vznak padel / prevrniti se s čolnom // z določenimi gibi povzročiti, da kdo pade: podstavil mu je nogo in ga prevrnil; sunil ga je in prevrnil v sneg / udarec ga je prevrnil po vozu 2. spremeniti lego, položaj česa tako, da se premakne okoli daljše osi ali v krogu; obrniti: štirje so pograbili svinjo za noge in jo prevrnili na hrbet; prevrnil se je na drugo stran in spal naprej 3. ekspr. nahitro spremeniti, predrugačiti: prevrniti družbeni red; domišlja si, da bo prevrnil svet / ta dogodek mu je prevrnil vse življenje ● ekspr. njega ne prevrne vsaka sapica je trden, zdrav; ekspr. vse kote so prevrnili, pa knjige niso našli povsod so pogledali, vse so preiskali; star. vino je izpil in kozarec prevrnil na mizo poveznil; prevrniti kozolec narediti obrat telesa okrog prečne osi naprej ali nazaj na podlagi; ekspr. celo stanovanje je prevrnila na glavo popolnoma spremenila, predrugačila; vse je razmetala, spravila v nered; redko pognojiti in prevrniti zemljo z oranjem obrniti; star. januar se je že prevrnil čez polovico minila je prva polovica januarja; star. bojim se, da se bo vreme prevrnilo spremenilo prevŕnjen -a -o: po tleh ležijo prevrnjeni stoli; prevrnjen voz; prevrnjen zaboj ♪
  4.      prikljúčiti  -im dov. (ú ȗ) 1. z namestitvijo povezovalne naprave povezati s čim: pod klancem so vlaku priključili še eno lokomotivo; priključiti prikolico k avtomobilu, na avtomobil; priprava se priključi k vlečnemu vozilu 2. povezati z omrežjem: strokovnjak jim je priključil pomivalni stroj; priključiti plinski štedilnik, televizor / priključiti motor vklopiti, vključiti; grelec se avtomatično priključi // povezati s čim sploh: priključiti stransko cesto na glavno; priključiti peč na dimnik; priključiti se na električno omrežje, plinovod, toplovod // začeti dovajati: plačati smo morali dolg, da so nam spet priključili električni tok 3. narediti, da postane kaj sestavni del kake enote: četo so priključili brigadi; podjetju bodo priključili več manjših obratov; nekaj krajev so priključili k sosednji občini / samovoljno priključiti zasedeno ozemlje / publ.: kuhinji so priključili še shrambo prizidali; teh živali ne moremo priključiti opicam uvrstiti mednje; prošnji je treba priključiti različne priloge dodati 4. šport. dati nogo k drugi nogi: naredimo korak z desno nogo, levo pa priključimo / kot povelje priključi naredi vrsto strnjeno prikljúčiti se začeti biti skupaj s kom: priključiti se gruči, pogrebnemu sprevodu / priključil se je otrokom, ki so se igrali na dvorišču / zakaj se nam nisi priključil nisi šel z nami // začeti opravljati isto dejavnost kot kdo drug, navadno za skupen cilj; pridružiti se: priključiti se upornikom / priključili so se osvobodilnemu gibanju ● zastar. nič neprijetnega se mi ni priključilo zgodilo, pripetilo; publ. vsi so se priključili njegovemu mnenju soglašali z njim prikljúčen -a -o: nestrokovno priključen aparat; peč je priključena ♪
  5.      prilégati se  -am se nedov. (ẹ̄ ẹ̑) 1. pri namestitvi biti v dotiku s čim po vsej površini: kapa se prilega glavi; obleka se je tesno prilegala telesu; ovratnik se lepo prilega vratu / te bluze se prilegajo telesu // biti ustrezen glede na velikost, obliko: letvica se prilega vdolbini; ključ se ne prilega v ključavnico 2. povzročati ugoden estetski učinek; pristajati: temne obleke se ji bolj prilegajo kot svetle; vojaška uniforma se mu lepo prilega / rdeča barva se prilega njenemu obrazu; k temu kostimu se prilegajo čevlji z visokimi petami // biti v skladu s čim: stavba se prilega okolici / take izjave se ne prilegajo njihovim nazorom; jezik Prešernovih Gazel se popolnoma prilega tej orientalski obliki / tako govorjenje se ne prilega mladim dekletom se ne spodobi 3. knjiž. prijati, dobro deti: konjak se jim je najbolj prilegal; zjutraj se mi spanje prilega / zelena barva se prilega očem; mastna hrana se ne prilega občutljivemu želodcu prilegajóč se -a -e: tesno se prilegajoča jopica ♪
  6.      prilépek  -pka m (ẹ̑) 1. kar se prilepi k čemu: odstraniti blatne, snežne prilepke 2. ekspr. nepotreben dodatek, pristavek: taki prilepki romanu samo škodijo 3. star. obliž: od zdravnika je odšel s prilepki na obrazu ◊ zool. sladkovodni polž s kapičasto hišico, ki se prilepi na kamenje, vodno rastlinje, Ancylus ♪
  7.      prisékati  -am dov. (ẹ́ ẹ̑) 1. s sekanjem skrajšati: prisekati vršičke smrek; poševno prisekati kol ♦ gozd. prisekati drevo odsekati mu vrh; vet. prisekati psu rep na kratko odrezati, odsekati 2. pog., ekspr., navadno v zvezi z jo hitro priti: mimo jo je prisekal mlad fant / kmalu jo je prisekal nazaj prisékan -a -o: pes s prisekanim repom ∙ čevlji s prisekanimi kapicami spredaj ravnimi ♦ geom. prisekana piramida telo, ki ga omejujeta dva vzporedna, različno velika mnogokotnika in plašč ♪
  8.      prókónzul  -a m (ọ̑-ọ̑) 1. zgod., pri starih Rimljanih civilni in vojaški upravitelj province, ki je bil prej konzul: bil je prokonzul v Mali Aziji; prokonzul je zbiral legije za boj 2. antr. izumrla opica, najverjetnejši prednik šimpanza in gorile: prokonzuli in primati ♪
  9.      pulóver  -ja m (ọ́) pleteno vrhnje oblačilo, ki pokriva zgornji del telesa in se oblači čez glavo: plesti pulover; volnen pulover; jopica in pulover / moški, otroški pulover; smučarski pulover ♪
  10.      púnčka  -e ž (ȗ) 1. deklica, zlasti predšolska: punčke in fantki se žogajo; jopica za petletno punčko; biti nežen in boječ kot punčka / kot nagovor punčka, ali si kaj pridna / ekspr. ima same punčke majhne hčere 2. ekspr. dekle: plesal je s čedno punčko / kot nagovor zdravo, punčka 3. igrača, ki predstavlja deklico: kupiti punčko, ki zapira in odpira oči; deklice se igrajo s punčkami / punčka iz cunj ♪
  11.      raglánski  -a -o prid. (ȃ) obl. ki ima poševen šiv od vratnega izreza do podpazduhe: raglanski rokavi / raglanska jopica ♪
  12.      ráhtati  -am nedov. (ȃ) nar. dolenjsko oglašati se s kratkimi, enakomernimi, zateglimi glasovi: kokoši so rahtale in stopicale po dvorišču ● ekspr., redko avtomobil je rahtal po slabi cesti ropotal ♪
  13.      razbárvati  -am dov. (ȃ) narediti, da kaj nima več kake barve: razbarvati les, tkanino; sod, v katerem je bilo rdeče vino, je treba razbarvati; razbarvati z alkoholom / razbarvati lase / to sredstvo razbarva; pulover se je pri pranju razbarval; knjiž. obleka se je na soncu razbarvala je obledela razbárvan -a -o: razbarvana jopica ♪
  14.      razstavíšče  -a s (í) prostor ali stavba za razstavljanje: zgraditi razstavišče; iti na razstavišče; na razstavišču so odprli razstavo cvetja, pohištva / Gospodarsko razstavišče v Ljubljani; likovno razstavišče Riharda Jakopiča ♪
  15.      razvléči  -vléčem dov., razvléci razvlécite in razvlecíte; razvlékel razvlékla (ẹ́) 1. z vlečenjem povzročiti, da doseže kaj a) večjo površino: razvleči testo; usnje je moral malo razvleči / razvleči kapljico na steklu / razvleči obraz, usta raztegniti b) večjo, največjo dolžino: razvleči elastično vrvico; razvleči žico s kolobarja 2. narediti, da kaj ni več skupaj, na enem mestu: razvleči veje / z grabljami je razvlekel pesek po dvorišču // ekspr. spraviti v nered: otroci so razvlekli igrače; pospravi za seboj, kar si razvlekel 3. ekspr. z dodajanjem novih, navadno manj pomembnih elementov, podrobnosti narediti a) da traja kaj dalj časa: razvleči govor; diskusija se je razvlekla b) da je preveč obširno: na nekaterih mestih je avtor zgodbo zelo razvlekel ● ekspr. teden se je razvlekel v neskončnost zdel se je zelo dolg; ekspr. ustnice so se mu razvlekle v zloben nasmeh zlobno se je nasmehnil razvléči se 1. postati večji po obsegu, navadno neenakomerno: pri pranju se je jopica razvlekla / to blago se rado razvleče / elastika se je zelo razvlekla raztegnila // ekspr. postati daljši: sprevod se je razvlekel / skupina se je razvlekla v dolgo kolono 2. ekspr., s prislovnim določilom pojaviti se na večji površini: čez nebo so se razvlekli temni oblaki; po sobi se razvleče dim 3. prenehati biti, obstajati: oblaki so se polagoma razvlekli in pokazalo se je modro nebo razvléčen -a -o: pisec se izgublja v razvlečenih opisih; plašč z razvlečenimi žepi; film je preveč razvlečen; razvlečeno testo; prisl.: peli so neubrano in razvlečeno ♪
  16.      rdèč  rdéča -e prid. (ȅ ẹ́) 1. ki je take barve kot kri ali (zrele) jagode: rdeč cvet; rdeč dežnik; rdeča obleka; rdeče strehe hiš; bordo rdeč plašč temno rdeč; ciklamno, krvavo, svetlo, temno rdeč; kardinalsko rdeč rdeč z vijoličastim odtenkom; kot češnja rdeče ustnice; rdeč kot kri; belo-modro-rdeč trak / šopek rdečih nageljnov, vrtnic / koncert za rdeči abonma z vstopnicami rdeče barve; rdeči svinčnik svinčnik z rdečim vložkom; vojaki z rdečo zvezdo na kapi partizani, vojaki Jugoslovanske ljudske armade / žarg. na semaforju se prižge, sveti rdeča luč svetlobni prometni znak, ki pomeni prepoved prometa v določeni smeri / pog. zapeljal je v rdečo luč v križišče, ko je bila na semaforju prižgana rdeča luč / Rdeča kapica; Rdeče morje 2. ki je rdečkaste barve: človek z rdečimi lasmi; imeti rdeč obraz; koža je postala rdeča in boleča; bila je vsa potna in rdeča; rdeč kot kuhan rak zelo; od jeze, napora, razburjenja je postal rdeč je zardel / jabolka so že rdeča zrela / rdeče vino // ki ima plodove ali gomolje rdečkaste barve: saditi rdeči krompir; grmi rdečega ribeza; rdeča pesa / rdeče zelje / (rdeča) jagoda; (rdeča) redkvica 3. nav. ekspr. nanašajoč se na socializem, komunizem: vzhod je rdeč; rdeča revolucija / pog. tudi jaz imam rdečo izkaznico sem član Zveze komunistov Jugoslavije; na čelu sprevoda je plapolala rdeča zastava zastava s srpom in kladivom / Rdeča armada je sodelovala pri osvoboditvi Beograda sovjetska armada ● ekspr. rdeči bojevnik (severnoameriški) Indijanec; rdeči kotiček nekdaj prostor v podjetju, ustanovi, namenjen politični, kulturni dejavnosti; Rdeči križ mednarodna zdravstvena organizacija; pog. rdeči križ rešilni avtomobil; ekspr. posaditi, spustiti komu rdečega petelina na streho zažgati komu hišo; publ. rdeči planet Mars; Rdeči polmesec v muslimanskih državah mednarodna zdravstvena organizacija; ekspr. cenzor je večkrat uporabil rdeči svinčnik prečrtal, prepovedal objavo določenega (dela) besedila; publ. rdeči telefon neposredna telekomunikacijska povezava med vladama Združenih držav Amerike in Sovjetske zveze; žarg., igr. priti ven z rdečo barvo izigrati karto z rdečim znakom; rdeča garda oborožene enote proletariata v oktobrski revoluciji in državljanski vojni po njej; ekspr. mož z rdečo kapo prometnik (na železnici); publ. prižgati rdečo luč za gradnjo uradno prepovedati gradnjo; ekspr. to je rdeča nit vseh pogovorov bistveni sestavni del; knjiž. hiše z rdečo svetilko javne hiše ◊ agr. rdeči astrahan, delišes; rdeči ožig glivična bolezen vinske trte, ki se kaže v rdečih pegah na listih; rdeči pajek pršica; rdeča maža rdečkasto rjava prevleka, ki se razvije na površini nekaterih vrst sira; anat. rdeči kostni mozeg mozeg z mnogo rdečih krvničk; biol. rdeča krvnička ali rdeče krvno telesce krvna celica, ki vsebuje hemoglobin; bot. rdeči bor; rdeča detelja detelja z ovalnimi listi in rdečimi cveti, Trifolium incarnatum; rdeča mušnica mušnica z živo rdečim klobukom, delno prekritim z belimi pikami, Amanita muscaria; rdeča vrba; geogr. Rdeča Istra južna Istra, za katero je značilna rdeča prst; kem. rdeči fosfor; rdeče blato usedlina železovega hidroksida, ki nastaja kot odpadek pri proizvodnji glinice ali aluminija; metal. rdeči žar temperatura, pri kateri zažarijo trdna ali plinasta telesa rdeče; rdeča litina zlitina bakra s kositrom, cinkom in svincem; rdeča med med z majhnim odstotkom cinka; tombak; petr. rdeči peščenjak; rdeča glina; rel. rdeča barva v bogoslužju simbol ljubezni, mučeništva; voj. rdeči našitki našitki, ki označujejo čin razvodnika ali desetarja; vrtn. rdeči goriški radič; rdeča leska okrasni grm z rdečimi listi, Corylus maxima var. purpurea; zgod. rdeča pomoč pred drugo svetovno vojno mednarodna revolucionarna delavska organizacija za pravno, denarno pomoč stavkajočim, političnim zapornikom; boji med rdečo in belo rožo boji od 1455 do 1485 med dvema angleškima kraljevskima rodbinama, od katerih je imela ena za simbol rdečo, druga pa belo vrtnico; zool. rdeča mravlja mravlja, ki je rdeče barve in uničuje mrčes, Formica rufa; rdeča vetrnica rdéče prisl.: cveteti, žareti rdeče; rdeče natisnjen naslov; pog. ta barva vleče na rdeče / piše se narazen ali skupaj: rdeče pikčasto ali rdečepikčasto blago; rdeče rjav rdéči -a -e sam.: ekspr. rdeči so zmagali partizani; komunistična stranka, levičarji; žarg. posodi mi dva rdeča bankovca za sto dinarjev; rdeče se vendar razlikuje od zelenega; pog. dva deci rdečega mi dajte rdečega vina ♪
  17.      rebrenjáča  -e ž (á) bot. praprot z ležečimi jalovimi listi in pokončnimi listi, na katerih so trosovniki, Blechnum spicant ♪
  18.      résast  -a -o prid. (ẹ́) 1. ki ima rese: resast prt; resast trak na zavesah; resasto ogrinjalo / trava z resastimi klasi / resasta pšenica / žito postaja resasto 2. poln res: iztrepati resasto jopico, srajco 3. podoben resam: resasti izrastki / resasti oblaki 4. ki je trši, daljši: resasti brki, lasje; resasta brada; krava z resasto dlako / jopica iz resaste volne grobe, bodeče 5. lov. ki ima tršo, daljšo dlako: resasti psi / resasti foksterier; resasti istrski gonič 6. nar. robat, grob: resast človek; na pogled je resast, v resnici pa je prijazen / resast pogled; resast značaj ◊ bot. resasti pasji rep enoletna trava z jajčastim klasom in dolgimi resami, Cynosurus echinantus; tekst. volnena resasta preja volnena preja z naravnimi ali umetnimi resastimi vlakni; resasta vlakna kratke, debele trše dlake; vet. resasta dlaka trša in redkejša dlaka pri nekaterih živalih, ki sega čez nadlanko résasto prisl.: resasto porasel obraz ∙ nar. resasto gledati jezno, namrščeno ♪
  19.      revêr  -ja m (ȇ) sprednji, zavihani del ovratnika pri plašču, suknjiču: imeti madež na reverju; ozki, široki reverji; rever suknjiča; jopica z reverji ♪
  20.      rezíšče  -a s (í) agr. rezna ploskev (na cepiču, poganjku): premazati rezišče; poševno rezišče cepiča ♪
  21.      rézus  -a m (ẹ̑) zool. manjša opica z zelenkasto dlako in rdečo zadnjico, ki živi v Aziji, Macaca mulatta: krdelo rezusov ♪
  22.      rílčar  -ja [u̯č tudi lč] m (ȋ) ekspr. žival z rilcem, zlasti prašič: prodati zadnjega rilčarja iz hleva ♦ zool. v tropskih gozdovih Bornea živeča opica, katere samec ima zelo dolg nos, Nasalis narvatus ♪
  23.      ríps 2 -a m (ȋ) nar. oljna repica: sejati rips ♪
  24.      rókfortski  -a -o prid. (ọ̑) 1. gastr., v zvezi rokfortski sir mehki sir iz ovčjega mleka v obliki hlebčka z glivicami plesni: postreči z rokfortskim sirom 2. agr., v zvezi rokfortska plesen žlahtna čopičasta plesen, ki se uporablja pri izdelovanju rokfortskega sira ♪
  25.      samováren  -rna -o (ȃ) pridevnik od samovar: samovarna pipica ♪

   26 51 76 101 126 151 176 201 226 251  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA