Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

piaster (2)

1.      piáster  -tra m (á) bankovec ali kovanec z vrednostjo ene stotine egiptovskega, sirskega, sudanskega funta: srebrn piaster ♪
2.      čebélar  -ja [čeb in čǝb] m (ẹ̑) zool. 1. sršenu podoben nočni metulj s krili brez luskic, Aegeria apiformis: čebelar prezimuje kot gosenica 2. živo pisana ptica, ki se hrani s čebelami in drugimi žuželkami, Merops apiaster ♪