Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

pi (9.529-9.553)


  1.      ostríti  -ím nedov., ostrèn (ȋ í) 1. delati kaj (bolj) ostro: ostriti konico, nož, rezilo; ostriti z brušenjem, klepanjem / pes si ob kosti ostri zobe // dajati čemu koničasto obliko: ostriti hmeljevke, kolje / redko ostriti svinčnik šiliti 2. knjiž. delati kaj bolj razločno: zarja ostri vrhove gor; v mraku se ostrijo grebeni // delati kaj vsebinsko bolj opredeljeno, izdelano: ostriti kriterije, naziranja; merila za ocenjevanje se ostrijo 3. knjiž. delati bolj sposobnega za sprejemanje dražljajev: ostriti čute, sluh, vid / ostriti si uho // delati bolj sposobnega za zaznavanje in dojemanje duhovnih prvin, pojavov: ostriti duha, razum / ostriti gledalčev okus 4. knjiž. večati, stopnjevati: ostriti napetost, nasprotja / ostriti narodno zavest ● knjiž., ekspr. v tej reviji so ostrili pero zlasti mladi pisatelji so pisali vanjo; konji so začeli prhati in ostriti ušesa postavljati jih v pokončen položaj; knjiž. odnosi med njimi se vedno bolj ostrijo postajajo vedno bolj napeti ostrèč -éča -e: konj z ostrečimi ušesi; ostreča se nasprotja ♪
  2.      ostríž  -a m (ȋ) zool. 1. nav. mn. morske ali sladkovodne ribe s podolgovatim, sploščenim telesom in bodicami na hrbtni plavuti, Percidae: loviti ostriže / rečni ostriž; sončni ostriž sladkovodna riba pisanih barv, živeča v Blejskem jezeru, Lepomis gibbosus 2. najhitrejša ptica ujeda, ki lovi zlasti manjše ptice; škrjančar: gnezdo ostriža ♪
  3.      ostròg  in ostróg -óga m (ȍ ọ́; ọ̑) star. (vojaški) tabor, (vojaško) taborišče: turški ogledniki so se vtihotapili v ostrog; težko se je navadil na življenje v ostrogu ♪
  4.      ostrolísten  -tna -o prid. (ȋ) bot., v zvezah: ostrolistni beluš zimzelena grmičasta rastlina z bodečimi nepravimi listi, Asparagus acutifolius; ostrolistni javor javor s peterokrpimi listi, ki imajo listne zobce podaljšane v dolge konice, Acer platanoides; ostrolistni slezenovec rastlina z dlanasto deljenimi listi in rdečimi ali bledo rožnatimi cveti, Malva alcea ♪
  5.      ostrorób  -a -o prid. (ọ̑ ọ̄) ki ima oster rob, ostre robove: ostroroba deska, skala; ostrorobo kamenje / ostroroba pila ♪
  6.      ostroúmje  -a s (ȗ) knjiž. ostroumnost: svoje trditve podpira z velikim ostroumjem ♪
  7.      ostrúgati  -am dov. (ū) s struganjem narediti gladko, ravno: ostrugati parket // s struganjem odstraniti: ostrugati vrhnjo plast barve / ostrugati kopito ♪
  8.      ostúdnost  -i ž (ú) nav. ekspr. lastnost, značilnost ostudnega: ostudnost golazni / zdaj je začutil ostudnost svojega prejšnjega življenja / teh ostudnosti ne morem zapisati ♪
  9.      osúmljenka  -e ž (ȗ) ženska, ki je osumljena: objavili so opis osumljenke ♪
  10.      osušíti  -ím dov., osúšil (ȋ í) 1. z odstranitvijo vode, vlage narediti bolj suho: osušiti perilo; narahlo je osušila obraz z brisačo; grlo se mu je čisto osušilo od govorjenja / osušiti posodo s krpo obrisati; popolnoma premočen je bil, komaj so ga osušili mu posušili obleko / osušiti barje, močvirje; studenec se je osušil 2. ekspr. povzročiti, da kdo potroši, izda veliko denarja: v gostilni so ga dobro osušili; pri kartanju so ga osušili za težke tisočake; z nakupom pohištva se je popolnoma osušil ● ekspr. osušiti kozarec, steklenico do dna izpiti do konca, popolnoma osušèn -êna -o: osušena denarnica; osušeno barje; osušeno sadje ♪
  11.      osúti  osújem dov., osúl in osùl (ú ȗ) 1. obdati rastline z zemljo: osuti krompir; osuti vrtnice; pren. zima je osula veje z ivjem; drevo se je osulo s cvetjem 2. povzročiti, da kaj v večjih količinah odpade: veter je osul listje z drevja osúti se 1. v večjih količinah pasti s česa: zaradi slane se je listje osulo // izgubiti cvete, liste, seme: cvet se posuši in osuje; paziti, da se snopi preveč ne osujejo 2. knjiž., ekspr. miniti, preiti: poletje se je osulo skoraj neopazno / ljubezen, sreča, upanje se kmalu osuje; življenje se mu bo osulo ● star. izpuščaj se osuje po koži izpusti osúl in osùl -úla -o: osulo igličevje osút -a -o: krompir je že osut; trta je bila osuta in prazna; osuto seme ♪
  12.      osúti se  ospèm se dov., ospí se ospíte se; osúl se in osùl se osúla se in ospèl se in ospél se ospéla se; osút (ú ȅ) pesn. osuti se osujem se: cvetje se ospe / ljubezen, sreča se kmalu ospe mine, preide ● star. izpuščaj se ospe izpusti ospèl in ospél -éla -o: ospeli cvetovi ♪
  13.      osvájati  -am nedov. (á) 1. z bojem spravljati tuje ozemlje pod svojo oblast: osvajati dežele 2. ekspr. prihajati v težko dostopne kraje, zlasti prvi: osvajati globine morja, vrhove // prihajati na posamezna mesta težko dostopnega kraja, prostora: osvajati ocean, vesolje 3. ekspr. pridobivati si naklonjenost, ljubezen koga: pevka je osvajala poslušalce / njegov nasmeh osvaja / zna osvajati ženske; že dalj časa jo osvaja si prizadeva pridobiti njeno ljubezen // vzbujati pozitiven odnos do česa: gibanje ga je začelo osvajati; glasba ga osvaja 4. publ. dobivati, dosegati: osvajati medalje / naši tekmovalci osvajajo prva mesta 5. publ. učiti se, priučevati se: spominsko osvajati snov / tovarna osvaja nove tehnološke postopke ● publ. ideja je bila privlačna in množice so jo hitro osvajale sprejemale; ekspr. ta šport osvaja svet pridobiva vedno več privržencev; publ. tovarna že osvaja tuje tržišče začenja prodajati svoje izdelke na tujem tržišču; publ. osvajati znanje pridobivati; publ. kapital si je osvajal države gospodoval nad njimi, imel nad njimi oblast osvajajóč -a -e 1. deležnik od osvajati: prodirali so naprej, osvajajoč deželo za deželo; govoril je navdušeno, s svojo prikupnostjo osvajajoč poslušalce; imeti osvajajočo moč 2. ekspr. zelo privlačen, prikupen: nisem še srečal tako osvajajočega človeka / imeti osvajajoč glas; osvajajoč nasmešek / osvajajoč pogled na mesto ♪
  14.      osváljek  -jka m (ȃ) star. svaljek: sredica kruha se je med njegovimi prsti spreminjala v osvaljek; močnati osvaljki // (z rokami) zmečkana stvar, zlasti papir, tkanina: časopis je zmečkal in osvaljek vrgel v peč ♪
  15.      osvéstiti  -im dov. (ẹ̄ ẹ̑) 1. narediti, povzročiti, da kdo kritično presoja, spoznava svoja in tuja dejanja, mnenja ali čuti odgovornost zanje: osvestiti doraščajočo mladino; idejno, politično se osvestiti // knjiž. narediti, povzročiti, da kdo kaj spozna, se česa zave: pisatelj jih želi osvestiti krivde; ekspr. novica ga je do kraja osvestila / v zadnjem trenutku se je osvestil nevarnosti zavedel 2. zastar. zbuditi iz nezavesti, spraviti k zavesti: dolgo je trajalo, da so ga osvestili; v nočnem hladu se je hitro osvestil osvéščen -a -o: ravnanje osveščenega človeka; idejno, politično osveščena družba; prisl.: osveščeno delovati; osveščeno storiti kaj zavestno ♪
  16.      osvetlíti  -ím dov., osvétli in osvêtli; osvétlil (ȋ í) 1. narediti, povzročiti, da postane kaj svetlo, vidno: razstavljene kipe in slike so osvetlili z reflektorji; petrolejka je medlo osvetlila sobo / blisk je za hip osvetlil pokrajino; pren., ekspr. nasmeh ji je osvetlil obraz // oskrbeti s svetlobo: osvetliti voz; letališče so osvetlili z velikimi neonskimi svetilkami; stanovanjske prostore so dobro osvetlili 2. z brisanjem, drgnjenjem narediti, da se kaj sveti, blešči: s krpo osvetliti kozarce, porcelan, okno / namazana tla je osvetlila s klobučevino 3. nav. ekspr. nazorno, izčrpno opisati, prikazati kaj: pisatelj je v umetniški obliki osvetlil tragedijo Pohorskega bataljona; kritično osvetliti neuspeh; osvetliti problem od vseh strani / nekatere nejasnosti bo treba še osvetliti pojasniti; podatki so stanje dobro osvetlili ponazorili 4. fot. dopustiti učinkovanje svetlobe na film, ploščo pri fotografiranju ali filmanju: premalo je osvetlil / osvetliti film, ploščo ● knjiž., ekspr. s pesmijo si je osvetlila težke dni jih naredila lepše, bolj vesele ◊ geom. uporabiti točko v funkciji svetila, ki s povzročenimi sencami daje objektu plastičen videz osvetljèn -êna -o: premalo osvetljen film; slabo osvetljen položaj; medlo osvetljen prostor; osvetljene izložbe; osvetljena ploskev ♪
  17.      osvetljeválec  -lca [u̯c in lc] m (ȃ) 1. film., gled. kdor se (poklicno) ukvarja z osvetljevanjem: razpisali so mesto osvetljevalca / filmski, gledališki osvetljevalec 2. priprava za osvetljevanje: namestili so močne osvetljevalce ♪
  18.      osvetljeváti  -újem nedov. (á ȗ) 1. delati, povzročati, da postane kaj svetlo, vidno: oder so izmenoma osvetljevali in zatemnjevali; svetilka slabo osvetljuje prostor / vzhajajoče sonce osvetljuje vrhove // oskrbovati s svetlobo: ceste nič ne osvetljujejo 2. nav. ekspr. nazorno, izčrpno opisovati, prikazovati kaj: pisatelj osvetljuje tedanje družbene razmere; jasno osvetljevati dogodke, pojave, probleme / podatki dobro osvetljujejo gospodarski položaj ponazarjajo 3. fot. dopuščati učinkovanje svetlobe na film, ploščo pri fotografiranju ali filmanju: premalo, preveč osvetljevati film osvetljujóč -a -e: oder osvetljujoči reflektorji ♪
  19.      osveževáti  -újem nedov. (á ȗ) 1. povzročati, da postane kaj bolj sveže, čisto: rosa osvežuje rastline; osveževati zrak // povzročati, da se kdo duševno in telesno bolje počuti: gibanje na zraku osvežuje telo; osveževati se v hladni vodi / ekspr. s svojim pripovedovanjem ga je naravnost osveževala poživljala 2. nav. ekspr. povzročati, da postane kaj spet navzoče v zavesti: predavanja so nam samo osveževala že znano snov; osveževati si znanje osvežujóč -a -e: osvežujoč dež, hlad; osvežujoča pijača; prisl.: veter je osvežujoče pihal v obraz ♪
  20.      osvežílen  -lna -o prid. (ȋ) ki osveži, osvežuje: osvežilen veter; osvežilna kopel, pijača osvežílno prisl.: ta sok deluje osvežilno ♪
  21.      osvežílo  -a s (í) sredstvo za osvežitev: v kopališču so si privoščili osvežila; ponuditi kavo kot osvežilo / dati komu pijačo v osvežilo za osvežitev ♪
  22.      osvežítev  -tve ž (ȋ) glagolnik od osvežiti: osvežitev ozračja / za osvežitev je popil limonado / včerajšnja predstava je bila prava osvežitev / osvežitev spomina ● ekspr. v ekipi bi potrebovali osvežitve novih, mladih članov; publ. napovedujejo osvežitve z nevihtami dež; ekspr. repertoar je potreben osvežitve sprememb, ki bi ga poživile ♪
  23.      osvežíti  -ím tudi osvéžiti -im dov., osvéžil (ȋ í; ẹ̑) 1. povzročiti, da postane kaj bolj sveže, čisto: dež je osvežil drevje; veter je osvežil ozračje // povzročiti, da se kdo duševno in telesno bolje počuti: mrzla pijača ga je osvežila; večerni sprehod jo je osvežil; osvežiti se z mrzlo vodo / osvežiti (si) obraz z limoninim sokom / ekspr. s prijetnim pripovedovanjem ga je osvežila poživila 2. nav. ekspr. povzročiti, da postane kaj spet navzoče v zavesti: osvežiti komu spomin na stare čase; osvežiti si znanje fizike 3. ekspr. narediti, da postane kaj spet bolj vidno, izrazito: osvežiti barve na sliki, steni ● ekspr. osvežiti stara poznanstva obnoviti ◊ agr. osvežiti pasmo izboljšati jo s križanjem znotraj pasme osvežèn -êna -o tudi osvéžen -a -o: osvežena se je lotila dela ♪
  24.      osvobodílen  -lna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na osvoboditev: osvobodilna gibanja zatiranih narodov // nanašajoč se na osvoboditev jugoslovanskih narodov med drugo svetovno vojno: krepitev osvobodilnega gibanja po italijanski kapitulaciji / osvobodilni boj slovenskega naroda; Osvobodilna fronta (slovenskega naroda) [OF] slovenska narodnoosvobodilna organizacija, ustanovljena 27. aprila 1941 ♪
  25.      ošíbati  -am dov. (ȋ) 1. pretepsti s šibo: ošibali so jih do krvi 2. nav. ekspr. ostro, učinkovito nastopiti proti komu, zlasti v javnosti: ošibal je tiste, ki so to podpirali / ošibati koga javno, v časopisih / ošibati napake, razmere ♪

   9.404 9.429 9.454 9.479 9.504 9.529 9.554 9.579 9.604 9.629  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA