Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

pi (9.479-9.503)



  1.      oskorjáva  -e ž () knjiž. obdajanje s prevleko, skorjo: zaradi slabega izpiranja pride do oskorjave tkanine / na vejah je ledena oskorjava
  2.      oskrbéti  -ím dov. (ẹ́ í) 1. narediti, da kdo dobi, kar potrebuje: pek vsak dan oskrbi ljudi s kruhom; oskrbeti odjemalce z mlekom; fanta je z vsem oskrbel; oskrbel se je z gorivom; oskrbeti se z vodo in hrano / gnoj oskrbi rastlino s hranilnimi snovmi 2. knjiž. biti uspešen v prizadevanju priti do česa; preskrbeti: oskrbeti cevi za vodovod; oskrbeti komu pomoč, zdravila; to knjigo naj si vsak učenec sam oskrbi; oskrbeti si potrebne listine 3. z aktivnostjo doseči uresničitev, nastanek česa: on je oskrbel kraju avtobusno čakalnico; oskrbeti novo izdajo knjige / pogreb je oskrbel in plačal sin 4. opraviti dela za zadovoljitev zlasti telesnih potreb koga: oskrbeti dojenčka; strežnica je bolnika dobro oskrbela / soseda bom prosil, da bo jutri oskrbel mojo živino / v ambulanti so mu rano strokovno oskrbeli ● publ. prevod napisov je oskrbela znana prevajalka napise je prevedla znana prevajalka; knjiž. vaščani so oskrbeli spomenik padlim dali postaviti; publ. glasbeno spremljavo je oskrbel domači ansambel spremljal je domači ansambel oskrbljèn -êna -o: poglej, če je konj oskrbljen; biti oskrbljen s potrebnimi listinami; tržišče je dobro oskrbljeno; rana je kirurško oskrbljena
  3.      oskrbovánec  -nca m (á) človek, navadno starejši, ki ima vso oskrbo v domu, zavodu: pionirji so za novo leto obiskali oskrbovance; nega oskrbovancev; število oskrbovancev se je povečalo
  4.      oskúbsti  oskúbem dov. (ú) 1. odstraniti perje: oskubsti gos, petelina // ekspr. odstraniti manjše dele s česa sploh: nabiralci cvetja so čisto oskubli lipo; vihar je oskubel drevesa; pren. urednik je oskubel članek ● ekspr. gozdove je tako oskubel, da mora zdaj drva kupovati posekal je v njih veliko drevja; ekspr. kdo te je tako oskubel na kratko, slabo ostrigel 2. ekspr. povzročiti, da kdo potroši, izda veliko denarja: ta mesec so me otroci že precej oskubli; prodajalec bi kupca rad oskubel; pri kartanju je oskubel vse druge / oskubsti do golega oskúben -a -o: oskuben piščanec; njegova polhovka je stara in oskubena; tako oskubenega poglavja avtor ni hotel objaviti; s to frizuro si tak kot oskubena kokoš ♦ agr. oskubeno seme seme, ki so mu odstranjena krila
  5.      oslabévati  -am nedov. (ẹ́) redko slabeti: bolnik oslabeva / veter je oslabeval v rahlo pihljanje
  6.      oslabíti  -ím dov., oslábil ( í) 1. povzročiti, da kdo postane slab, onemogel: izguba krvi ga je oslabila; lakota oslabi človeka / s trganjem listov so rastlino oslabili 2. povzročiti, da kaj izgubi popolnost svojih značilnosti: s tem ugovorom je oslabil njihove dokaze; oslabiti napad // nav. 3. os. povzročiti, da kaj preneha (zadovoljivo) opravljati svojo funkcijo: bolezen mu je oslabila moči; delo v neprimernih prostorih oslabi vid oslabíti se izgubiti popolnost svojih značilnosti; oslabeti: napadi so se oslabili oslabljèn -êna -o: oslabljeni interniranci; vrnil se je oslabljen; oslabljeno državo je bilo lahko premagati; oslabljeno telo ♦ lingv. oslabljen naglas; šah. kmet je oslabljen težko ga je braniti in lahko napadati; šport. moštvo je nastopilo v oslabljeni postavi v moštvu niso nastopili najboljši igralci
  7.      osláden  -dna -o prid. (á) 1. nav. ekspr. zelo, neprijetno sladek: osladna jed, pijača; po grenki kavi se ji je zdela torta osladna // nekoliko sladek: kri ima osladen okus 2. zastar. brezokusen, neokusen: ker ni imel soli, je bilo meso osladno 3. ekspr. čustven, a vsebinsko prazen: osladen film; to je osladna zgodba / osladni pesniki // nenaraven, izumetničen: govoriti z osladnim glasom; osladen nasmeh; osladno govorjenje osládno prisl.: osladno govoriti
  8.      oslèc  -éca m ( ẹ́) knjiž., redko rever: oslec pri suknji // poklopec, zaklopka (pri žepu): poravnati oslece pri žepih
  9.      oslepéti  -ím dov., oslépi (ẹ́ í) 1. postati slep: na starost je oslepel / kot podkrepitev naj oslepim, če lažem / oči so ji oslepele 2. ekspr. ne moči razsodno misliti, presojati: strast ga je tako prevzela, da je oslepel / kadar je prišla ona, je oslepel za vsa druga dekleta 3. knjiž. postati moten, neprozoren: če je steklo slabo, šipe oslepijo / ogledalo je oslepelo od vlage ● ekspr. ali ti je pamet oslepela zakaj govoriš, ravnaš tako neumno; ekspr. kar oslepel je od besa bil je zelo jezen oslepèl in oslepél -éla -o: oslepele oči; napol oslepela in gluha ženska
  10.      oslépljati  -am nedov. (ẹ́) knjiž., redko slepiti, oslepljevati: močna svetloba ga osleplja oslepljajóč -a -e: oslepljajoči žarki sonca
  11.      oslepljeváti  -újem nedov.) s svojo svetlobo povzročati, da kdo (skoraj) ne vidi; slepiti: sonce ga je oslepljevalo oslepljujóč -a -e: oslepljujoči žarki
  12.      oslepováti  -újem nedov.) zastar. slepiti, oslepljevati: sonce oslepuje oslepujóč -a -e: oslepujoči bliski
  13.      ôslica 2 -e ž (ó) nar. vzhodno 1. kopa, kopica: oslica slame na dvorišču / spravljati seno, slamo v oslice / oslica drv skladovnica 2. lesena ali zidana odprtina na strehi gospodarskega poslopja, skozi katero se spravlja seno
  14.      oslíniti  -im dov.) 1. zmočiti s slino: osliniti cigaretni papirček; osliniti znamko; osliniti si prst / polž oslini kamen / žival mora krmo dobro prežvečiti in osliniti 2. ekspr. udariti: še eno tako reci, pa te bom oslinil oslínjen -a -o: z oslinjenim prstom si je pogladila obrvi
  15.      oslóna  -e ž (ọ̑) 1. knjiž., redko naslonjalo, naslonilo: sedel je v naslanjaču in se s komolcem opiral na oslono / oslona stola, zofe 2. zastar. pomoč, podpora: dajati komu moralno oslono
  16.      ôslov  -a -o stil. ôslov -óva -o prid. (ó; ó ọ́) nanašajoč se na osle: glasno oslovo riganje ∙ ekspr. prepirati se za oslovo senco za nepomembne, nevažne stvari
  17.      oslóvski  -a -o prid. (ọ́) nanašajoč se na osle: dolgi oslovski uhlji / oslovska vprega / ekspr. oslovska trma ● ekspr. oslovski most prikaz ali pripomoček za ljudi, ki si pri učenju kaj težko zapomnijo ali težko razumejo; žarg., šol. oslovski most Pitagorov izrek; oslovska klop nekdaj navadno zadnja klop, v kateri so za kazen morali sedeti slabi ali nedisciplinirani učenci; star. napisati na oslovsko kožo pergament; ekspr. knjige, zvezki imajo oslovska ušesa imajo zavihane, zmečkane oglearhit. oslovski hrbet gotski lok, polkrožno začet in v sredi koničasto dvignjen; med. oslovski kašelj nalezljiva bolezen z napadi močnega, dušljivega kašljanja, zlasti pri otrocih
  18.      osmérica  -e ž (ẹ̑) skupina osmih oseb: osmerica pred njimi je postavila nosila na tla / uvrstiti se v najboljšo osmerico
  19.      osméro  štev. neskl. (ẹ̑) skupina osmih enot a) pri množinskih samostalnikih: osmero mladih oči strmi v mrak b) pri drugih samostalnikih: imel je osmero otrok ♦ rel. osmero blagrov povzetek krščanskega moralnega nauka
  20.      osmerostòp  -ópa m ( ọ́) vrsta iz osmih vštric stoječih ali korakajočih oseb: prvi osmerostop zavija desno / korakati v osmerostopih
  21.      osmerostrán  in osmerostràn -ána -o prid. (; á) ki ima za osnovno ploskev osmerokotnik: osmerostrana stavba ♦ geom. osmerostrana piramida, prizma
  22.      ôsmi  -a -o štev. (ó) ki v zapovrstju ustreza številu osem: osmi [8.] maj; pismo z dne 8. oktobra; bil je osmi na cilju; ob osmi (uri) 8h; 20h; v osmem letu; kralj Henrik VIII. / osmi del celote osminanar. včeraj smo imeli osmi dan za njim osmino; ekspr. naložila si je osmi križ osemdeset let je (bila) stara; star. osma šola osmi razred nekdanje gimnazije
  23.      osmíca  -e ž (í) 1. pog. številka osem: napisati osmico / na tej progi vozi osmica tramvaj, avtobus številka osem / žarg., med. izpuliti osmico modrostni zob // kar je temu podobno: gibi plesalke v obliki osmice / vrteti goreče bakle v krogih in osmicah 2. igralna karta z osmimi znaki: igralec ima karovo osmico 3. nar. zahodno začasni vinotoč, v katerem se prodaja domače vino: včeraj so pri sosedu odprli osmico; osmica bo odprta ves teden ◊ agr. privezati drevesce h kolu na osmico tako, da ima trak obliko številke osem; lov. osmica šibra s premerom 3,5 mm; naboj, napolnjen s šibrami osmicami; šport. osmica element umetnostnega drsanja, pri katerem opravi drsalec na eni nogi dva dotikajoča se kroga; voziti osmico
  24.      osmislítev  -tve ž () glagolnik od osmisliti: osmislitev človekovega bivanja; osmislitev boja, življenja / glavni junak se bori za svojo osmislitev / podkrepitev in osmislitev umetnosti / znanstvena osmislitev vzrokov in posledic utemeljitev, upravičenost
  25.      osmóza  in ozmóza -e ž (ọ̑) fiz., kem. pronicanje topila in raztopljenih snovi z majhnimi molekulami skozi polprepustno membrano: zakoni osmoze / obratna osmoza prehajanje snovi skozi polprepustno membrano v smeri večje koncentracije te snovi; pren., publ. plemenska, rasna osmoza

   9.354 9.379 9.404 9.429 9.454 9.479 9.504 9.529 9.554 9.579  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA