Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

pi (876-900)



  1.      konje  -a s () nar. robidovje: ob stezi se je razraščalo kopinje // robide, robidnice: najedla se je kopinja
  2.      konščica  -e ž () nar. robida, robidnica: čaj iz kopinščic
  3.      koranje  -a s () glagolnik od kopirati: kopiranje in razmnoževanje / kopiranje filmov / kopiranje srednjeveških fresk / papir za kopiranje papir, s katerim se kopiraobrt. prenašanje vzorca na prozoren papir ali neposredno na tanko tkanino
  4.      korati  -am nedov. in dov. () 1. povzročati, da se besedilo, slika s fotokemičnim, elektrostatičnim postopkom prenese na kaj: kopirati dokumente, načrte; kopirati in razmnoževati ♦ fot. delati neposreden odtis negativa v pozitiv ali pozitiva v negativ; tisk. s fotokemičnim postopkom neposredno prenašati negativ ali pozitiv na kovinsko ploščo 2. pog. prenašati z originala, predloge, navadno skozi prozoren papir, prerisovati: učenec je risbo kopiral 3. delati kaj čemu tako podobno, da vzbuja vtis pravega, originalnega: kopirati srednjeveške freske / odlično kopira naravo 4. pog. posnemati, oponašati: kopira njegovo hojo, navade; kopirati koga v vedenju koran -a -o: hranijo kopirane freske
  5.      koren  -rna -o prid. () nanašajoč se na kopiranje: kopirni postopek / kopirni papir tanek, ne zglajen papir za kopiranje; kopirni stroj ◊ fin. kopirno knjigovodstvo knjigovodstvo, pri katerem se z enkratnim zapisom knjiži dogodek v dnevnik in konte; obrt., tisk. kopirna igla topa jeklena paličica na gravirnih strojih, ki posnema obliko šablone ali modela in jo prenaša na rezkar; tisk. kopirni okvir okviru podobna naprava za kopiranje
  6.      korka  -e ž () 1. redko kopistka: dela kot kopirka 2. žarg. kopirni stroj: graver za delo na kopirki
  7.      kornica  -e ž () delavnica, obrat za kopiranje: nesel je nekaj matric v kopirnico; dela v kopirnici
  8.      kost  -a m () kdor se (poklicno) ukvarja s kopiranjem: meterji in kopisti / kopist srednjeveških fresk
  9.      kostka  -e ž () ženska oblika od kopist: dela kot kopistka
  10.      košče  -a s (í) 1. kraj, prostor, kjer se je žgala (oglarska) kopa: oglje so kuhali na več kopiščih; poraslo kopišče 2. kraj, prostor, kjer se postavljajo kope, kopice: na kopišču je tlačil seno
  11.      kotanje  -a s () glagolnik od kopitati: slišati ni bilo ne hrzanja ne kopitanja
  12.      kotar  -ja m () 1. nav. mn., zool. sesalci, ki imajo zadnji členek prstov pokrit z roženo tvorbo, Ungulata: kopitarji in vrečarji / lihoprsti kopitarji ki imajo en prst ali tri prste, Perissodactyla; sodoprsti kopitarji ki imajo dva prsta ali štiri prste, Artiodactyla 2. nekdaj izdelovalec (čevljarskih) kopit: kot kopitar je malo zaslužil // slabš. čevljar: ni noben kopitar ali šivankar / Le čevlje sodi naj Kopitar! (F. Prešeren)
  13.      kopitárna  -e ž () tovarna za izdelovanje (čevljarskih) kopit: dela v kopitarni
  14.      kotast  -a -o prid. (í) podoben kopitu: kopitaste noge ♦ anat. kopitasta hrustanca hrustanca, ki napenjata glasilki; arheol. kopitasta sekira (čevljarskemu) kopitu podobna neprevrtana sekira iz kamna
  15.      kotati  -am nedov. ( ) 1. udarjati s (konjskim) kopitom: konja sta kopitala pred hišo / žival nemirno kopita 2. ekspr. slišno, ropotajoče hoditi: invalidi so kopitali z nožnimi protezami
  16.      koten  -tna -o prid. () nanašajoč se na (konjsko) kopito: kopitna roževina ♦ anat. kopitni sklep gibljivi sklep kopita z delom noge tik nad njim; kopitna kost; vet. kopitni nož nož z ukrivljenim enostranskim rezilom na koncu za obrezovanje kopit, parkljev; kopitna strela hrustančasti spodnji del kopita; kopitne klešče
  17.      kotiti  -im nedov.) nar., navadno s prislovnim določilom premikati se, pomagajoč si z nogami in rokami; lesti: počasi je kopitil skozi okno / otrok rad kopiti po očetu // počasi, navadno tudi s težavo premikati se: konj je kopitil po cesti navzgor kotiti se nabirati se na (konjskem) kopitu: konju se je sneg kopitil
  18.      kopitljáč  -a m (á) ekspr., redko konj: gledal je tega trzajočega kopitljača
  19.      kopitljáček  -čka m (á) ekspr. otrok, ki pobrcava, brca: naš kopitljaček se spet joka
  20.      kopitljánje  -a s () glagolnik od kopitljati: slišalo se je hrzanje in kopitljanje konja / kopitljanje otroka
  21.      kopitljáti  -ám nedov.) 1. nav. ekspr. nekoliko kopitati: konj je nemirno kopitljal na cesti / rjavec hrza in kopitlja z zadnjimi nogami // pobrcavati, brcati: dojenček je veselo kopitljal z nogami 2. stopicati, drobiti: otrok kopitlja zraven očeta; žrebec je poslušno kopitljal za svojim gospodarjem
  22.      kotnik  -a m () 1. bot. rastlina z ledvičastimi listi in rjavo rdečimi cveti, Asarum europaeum: kopitnik in ciklama 2. žarg., vet. kopitni nož: brusiti kopitnik ◊ arheol. (čevljarskemu) kopitu podobna neprevrtana sekira iz kamna
  23.      kotniti  -em dov.) nav. ekspr. udariti, suniti s (konjskim) kopitom: kmalu bi ga konj kopitnil // slabš. brcniti: fant ga je pošteno kopitnil
  24.      koto  -a s (í) 1. rožena kožna tvorba na koncu prstov nekaterih sesalcev: konj je grizel in bíl s kopiti ob tla; drobljivo kopito / konjsko kopito / kopita udarjajo po tlaku podkve na kopitih; klopotanje, peketanje kopit ♦ vet. obrezati kopito z nožem odstraniti odvečno kopitno roževino; zool. konjsko morsko kopito školjka z lupino, znotraj podobno konjskemu kopitu, Spondylus gaederopus 2. spodnjemu delu noge podobna, navadno lesena priprava za izdelovanje, oblikovanje obuval: kopita za veliko stopalo ni imel / dati čevlje na kopito v čevlje dati kopito, da bi se razširili / čevljarsko kopito // ekspr., v prislovni rabi v zvezi s po izraža, da ima kaj ustaljeno ali pogosto se ponavljajočo obliko: predava po enem kopitu; vse gre po istem, starem kopitu 3. leseni, navadno razširjeni del strelnega orožja: udaril ga je s kopitom / puškino kopito ● ekspr. naš oče je človek starega kopita v vsem se drži ustaljenih navad iz prejšnjih časov; ekspr. odkar se je vrnil, ni več prijel za kopito ni več čevljaril; ekspr. poberi šila in kopita in pojdi vzemi vse svoje stvari in odidi
  25.      korumranost  -i ž () nav. slabš. lastnost, značilnost korumpiranega: boriti se proti zlaganosti in korumpiranosti družbe

   751 776 801 826 851 876 901 926 951 976  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA