Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

pi (726-750)



  1.      hómo sápiens  hómo sápiensa m (ọ̑-) antr. človek od zadnje poledenitve dalje
  2.      hosc  -a m () 1. nekdaj hiša, v kateri dobijo prenočišče in oskrbo popotniki in romarji: prenočiti v hospicu 2. zastar. zavetišče, dom: živeti v hospicu
  3.      hospitácija  -e ž (á) šol. 1. prisostvovanje pouku za pridobivanje pedagoških izkušenj: učiteljiščniki so imeli hospitacijo; pripravniki so morali pred izpitom opraviti hospitacije / medsebojne hospitacije predavateljev 2. prisostvovanje pouku, dovoljeno dijaku, ki ni redno vpisan
  4.      hospitacíjski  tudi hospitácijski -a -o prid. (; á) nanašajoč se na hospitacijo: hospitacijski program / hospitacijska skupina
  5.      hospitál  -a m () 1. redko zavetišče, dom: v mestu so postavili hospital 2. redko bolniški oddelek, zlasti v zavetišču, domu: hospital v domu za onemogle 3. nekdaj hiša, v kateri dobijo prenočišče in oskrbo popotniki in romarji: prenočevati v hospitalu
  6.      hospitálen  -lna -o prid. () knjiž. bolničen, bolnišničen: hospitalno zdravljenje / hospitalni zavod bolnica
  7.      hospitalizácija  -e ž (á) knjiž. sprejem koga v bolnico: skrbeti za hospitalizacijo bolnikov / skrajšati dobo hospitalizacije bivanja v bolnici
  8.      hospitalizírati  -am dov. in nedov. () knjiž. sprejeti koga v bolnico: hospitalizirati duševno bolnega hospitalizíran -a -o: hospitaliziran bolnik
  9.      hospitánt  -a m (ā á) šol. kdor hospitira: za učno uro se je najavilo več hospitantov
  10.      hospitántka  -e ž (ā) ženska oblika od hospitant
  11.      hospitántski  -a -o (ā) pridevnik od hospitant: hospitantska skupina
  12.      hospitírati  -am nedov. () 1. šol. prisostvovati pouku kot hospitant: pri uri slovenščine je hospitiralo več študentov slavistike / le hospitiral je in zato ni bil izprašan 2. knjiž., redko biti navzoč kot opazovalec: na simpoziju je samo hospitiral
  13.      ikonosec  -sca m () um. kdor slika ikone: stari ruski ikonopisci
  14.      inspirácija  -e ž (á) 1. ustvarjalna moč, domišljija, ki jo vzbuja pojav ali stvar, navdih: črpati inspiracijo iz narave; dati, dobiti, iskati inspiracijo za kaj; pisati, slikati po inspiraciji, z inspiracijo; trenutna inspiracija; trenutki, vir inspiracije; odvisen od inspiracije / publ. sklep je bil sprejet po inspiraciji odbornikov na pobudo, pod vplivom 2. med. zajemanje zraka v pljuča pri dihanju; vdihavanje: inspiracija in ekspiracija
  15.      inspiracíjski  -a -o prid. () nanašajoč se na inspiracijo: osebne izkušnje so bile pesniku močen inspiracijski vir / inspiracijski šum
  16.      inspiratíven  -vna -o prid. () knjiž. ki daje inspiracijo: ta pokrajina je zelo inspirativna / inspirativna pobuda
  17.      inspirátor  -ja m () kdor da inspiracijo, navdihovalec: inspirator umetniškega dela / inspiratorji in organizatorji osvobodilnega gibanja pobudniki
  18.      inspirírati  -am dov. in nedov. () dati inspiracijo, navdihniti: pisatelja so inspirirale ideje francoske revolucije; slikarja inspirira včasih lep predmet, včasih narava; avtor se je inspiriral ob osvobodilnem boju / pesem je inspiriral dogodek iz vojne / predsednikove obiske je inspirirala želja po miru in sodelovanju dala pobudo zanje inspiríran -a -o: film je inspiriran z medvojno tragedijo v Kragujevcu; novo gibanje je bilo inspirirano od zunaj
  19.      inšpiciènt  -ênta in -énta tudi inspiciènt -ênta in -énta m ( é, ẹ́) gled. kdor vodi potek predstave, vodja predstave: nekaj let je bil inšpicient; inšpicient je dal igralcu znamenje, naj gre na oder
  20.      inšpiciêntski  in inšpiciéntski tudi inspiciêntski in inspiciéntski -a -o prid. (ē; ẹ̄) nanašajoč se na inšpiciente: inšpicientska služba / inšpicientska knjiga knjiga s popisom poteka predstave, po kateri jo inšpicient vodi
  21.      inšpicírati  -am nedov. in dov. () sistematično pregledovati, spremljati potek ali razvoj česa, zlasti določene dejavnosti; nadzorovati, nadzirati: inšpicirati finančno poslovanje podjetja; izvajanje tržnih predpisov je treba neprenehoma inšpicirati // z opazovanjem, pregledovanjem ugotavljati položaj, stanje česa: general je inšpiciral tankovski bataljon ◊ gled. inšpicirati predstavo voditi potek predstave; šol. inšpicirati pouk strokovno ugotavljati kakovost poučevanja; inšpicirati šolo strokovno ugotavljati učno in vzgojno delo šole
  22.      izhlana  -e ž (í) nav. mn. kar izhlapi: kondenzirane izhlapine; zrak je nasičen s strupenimi izhlapinami
  23.      izhlatev  tudi shlatev -tve ž () glagolnik od izhlapeti ali izhlapiti: izhlapitev tekočine
  24.      izhlati  -ím dov., izhlápil ( í) kem. spremeniti v hlape: izhlapiti eter
  25.      izklotev  -tve ž () glagolnik od izklopiti: izklopitev električnega voda / izklopitev misli

   601 626 651 676 701 726 751 776 801 826  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA