Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
pi (476-500)
- avspícija -e ž (í) nav. mn., knjiž. 1. znamenje, ki kaže na potek dogodkov v prihodnosti: to so slabe avspicije zanj 2. redko pokroviteljstvo, varstvo: delo poteka pod predsednikovimi avspicijami ♪
- avstralopítek -a m (ȋ) antr. pripadnik izumrlega rodu iz družine človečnjakov ♪
- avtocamping in ávtokámping -a [prva oblika ávtokêm- tudi ávtokám-] m (ȃ-ȇ; ȃ-ȃ) kamp, prostor za turiste z avtomobili; avtokamp: restavracijo bodo postavili v bližini avtocampinga ♪
- avtokamping gl. avtocamping ♪
- ávtopilót -a m (ȃ-ọ̑) aer. naprava za avtomatično vodenje letala: avtopilot nadomešča posadko ♪
- avtotipíja -e ž (ȋ) tisk. tehnika visokega tiska z rastrskim klišejem: avtotipija je v reprodukcijah najpogosteje rabljena / v knjigi je razmeroma dosti avtotipij odtisov v tej tehniki // kliše, ki izkazuje poltone; rastrski kliše ♪
- bakropís -a m (ȋ) redko bakrorez: zbirka bakropisov ♪
- bakropísec -sca m (ȋ) redko bakrorezec ♪
- bálneoterapíja -e ž (ȃ-ȋ) med. zdravljenje z zdravilnimi vodami ali zdravilnim blatom: balneoterapija želodčnega čira ♪
- basnopísec -sca m (ȋ) pisec basni: basnopisec Ezop ♪
- bípiramída -e ž (ȋ-ȋ) geom. telo, sestavljeno iz dveh piramid; dvojna piramida: površina bipiramide ♪
- bremenopís -a m (ȋ) fin. knjiženje v breme: bremenopisi računov // obvestilo o takem knjiženju: poslati bremenopis ♪
- bronhoskopíja -e ž (ȋ) med. neposredno opazovanje bronhijev ♪
- brzopís -a m (ȋ) 1. biblio. pisava v starem in srednjem veku, v kateri se uporabljajo namesto posameznih besed določeni znaki; tahigrafija: uporabljati brzopis 2. zastar. stenografija ♪
- brzopísec -sca m (ȋ) 1. v starem in srednjem veku pisar, ki uporablja tahigrafijo: na dvoru so imeli spretne brzopisce 2. zastar. stenograf: brzopisec zapisuje pogovor ♪
- brzopísen -sna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na brzopis: arheolog je razrešil brzopisna znamenja / brzopisne okrajšave ♪
- camping in kámping -a [prva oblika kêm- tudi kám-] m (ȇ; ȃ) urejen in opremljen prostor za športno taborjenje: urediti camping // bivanje, taborjenje na takem prostoru: iti na camping; oprema za camping; neskl. pril.: camping prostor; camping oprema ♪
- cápica -e ž (á) manjšalnica od capa: oblečena v poletne capice; pisana capica / srajco je raztrgal na drobne capice ♪
- capín -a m (ȋ) ekspr. malopriden, malovreden človek: ta fant je pa res capin; ogoljufal me je ta capin / kot psovka ti capin nesramni // postopač, potepuh, berač: ušiv capin; tak je kot kak capin / preobleci se, da ne boš tak capin ♪
- capínast -a -o prid. (ȋ) ekspr. malopriden, malovreden: capin capinasti ♪
- capínček -čka m (ȋ) ljubk. manjšalnica od capin: ti poredni capinček ♪
- capínka -e ž (ȋ) ekspr. malopridna, malovredna ženska: kod si se potepala, capinka ♪
- capínski -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na capine: capinsko življenje / ti seme capinsko ♪
- cempín -a m (ȋ) nar. cepin: Balant .. je hotel s cempinom vlomiti vrata (F. Bevk) ♪
- cepìč cepíča m (ȉ í) 1. enoletni poganjek, s katerim se cepi: cepič se je prijel; prirezati cepič; jablanovi cepiči; cepiči najrodovitnejših trsov 2. redko preprosto orodje za ročno mlačev; cepec: pokanje cepičev ♪
351 376 401 426 451 476 501 526 551 576