Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

pi (4.704-4.728)


  1.      gumén  -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na gumo: gumeni izdelki; gumena cev; gumena izolacija / gumeni kabel kabel z izolirno prevleko iz gume / gumeno lepilo lepilo za gumo ♪
  2.      gúmiarábikum  -a m (ȗ-ā) teh. krhka, v vodi topna snov iz nekaterih afriških vrst akacij, ki se rabi zlasti kot lepilo ♪
  3.      gumírati  -am nedov. in dov. (ȋ) 1. prekrivati ali prepajati z gumo: gumirati cev, tkanino 2. mazati z lepilom: gumirati robove pisemskih ovitkov; gumirati znamke ◊ tisk. gumirati ofsetno ploščo zaščititi jo z vodno raztopino gumiarabikuma gumíran -a -o: gumiran dežni plašč; šotor iz gumiranega platna ♪
  4.      gúncati  -am nedov. (ȗ) pog. gugati: valovi guncajo čolne / nikar se ne guncaj; rad se gunca na gugalnici, na stolu / pijanec se je počasi guncal po cesti ∙ nižje pog., ekspr. že spet afne gunca dela ali govori kaj šaljivega ♪
  5.      gurmán  tudi gúrman -a m (ȃ; ȗ) kdor ima rad dobre, izbrane jedi in pijače, sladokusec: velik gurman je; jedla je s slastjo gurmana; pren., ekspr. predstava bo zadovoljila še tako velike gurmane ♪
  6.      gúslar  -ja m (ȗ) pri nekaterih južnoslovanskih narodih ljudski pevec, ki spremlja svoje pesmi z igranjem na gusle: slepi guslar; poslušati pesmi guslarjev ♪
  7.      gustírati  -am nedov. (ȋ) star. z užitkom jesti ali piti: gustira dobro kapljico gustírati se nižje pog. naslajati se, uživati: gustiral se je ob dobrotah na mizi ♪
  8.      gváš  -a m (ȃ) um. slikarska tehnika, pri kateri se s pokrivajočimi vodenimi barvami slika zlasti na papir: slika v gvašu // slika v tej tehniki: razstava akvarelov in gvašev; neskl. pril.: gvaš tehnika ♪
  9.      gveríla  -e ž (ȋ) zlasti v neevropskih deželah bojevanje v majhnih skupinah na zasedenem ozemlju proti okupatorju ali v državljanski vojni: zatreti gverilo; učinkovitost gverile // skupina gverilcev: poročal je o delovanju gveril ♪
  10.      gvózditi  -im tudi gvozdíti -ím nedov. (ọ̄; ȋ í) 1. alp. plezati z opiranjem ob dve steni: s skrajnim naporom so gvozdili kvišku 2. zastar. z zagozdo utrjevati; gozditi: gvozditi steber ♪
  11.      h  [há in hǝ̀] m neskl., tudi sklonljivo, zlasti v izgovoru, h hája tudi h-ja (ā; ǝ̏) deveta črka slovenske abecede: mali h // soglasnik, ki ga ta črka zaznamuje: onemitev haja ◊ lingv. grlni h ki se tvori z rahlo priporo h neskl. pril. deveti po vrsti: odstavek h ◊ muz. ton h ton na sedmi stopnji C-durove lestvice; H-dur durov tonovski način s petimi višaji; h-mol molov tonovski način z dvema višajema; šah. kmet na h-liniji v osmi navpični vrsti z leve strani; voj. H bomba hidrogenska bomba ♪
  12.      hacálo  -a s (á) ekspr. kdor okorno, težko hodi: hacalo pijano, pravi medved! ♪
  13.      hagiográf  -a m (ȃ) kdor piše hagiografije: sloviti hagiograf ♪
  14.      hagiografíja  -e ž (ȋ) življenjepis svetnika, svetnikov: brati hagiografije // veda o življenju svetnikov: dobro je podkovan v hagiografiji ♪
  15.      hagiográfski  -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na hagiografe ali hagiografijo: hagiografski slog; hagiografski spisi ♪
  16.      hajdamák  -a m (ā) zgod., v 17. in 18. stoletju udeleženec ukrajinskega kmečkega upora proti poljskemu plemstvu: hajdamaki so se skrivali v stepi // med državljansko vojno po oktobrski revoluciji pripadnik ukrajinske protirevolucionarne vojske: spopad med hajdamaki in boljševiki ♪
  17.      hájka  -e ž (ȃ) med narodnoosvobodilnim bojem manjša vojaška ali policijska akcija proti partizanskim enotam: hajke so zajele ves predel; umikati se hajki // pog., ekspr. mrzlično, množično prizadevanje za kaj: hajka za maslom / v pisarni imamo izredno veliko dela, pravo hajko ♪
  18.      hájmatbúnd  -a m (ȃ-ȗ) med drugo svetovno vojno civilna germanizatorska organizacija na Štajerskem: vpis v hajmatbund ♪
  19.      háložan  -a m (á) vino iz Haloz: izpiti kozarec haložana ♪
  20.      hamít  -a m (ȋ) antr. pripadnik severne in severovzhodne afriške narodnostne in jezikovne skupine: semiti in hamiti ♪
  21.      hamsín  -a m (ȋ) meteor. vroč veter, ki piha v Egiptu spomladi iz puščave ♪
  22.      hán  -a m (ȃ) v orientalskem okolju gostišče s prenočišči in prostori za živali: posedali so pred hanom in pili kavo; karavana je prenočila v hanu ♪
  23.      happy end  happy enda [hêpi ênd] m (ȇ-ȇ) publ. razplet zgodbe, ki se zadovoljivo, srečno konča za glavne osebe, zlasti v filmu, srečni konec: naiven, poceni happy end / ekspr. zadeva se je končala s happy endom ♪
  24.      hárač  -a m (ȃ) v fevdalni Turčiji davek, naložen za delo sposobnim moškim, ki niso prestopili v muslimansko vero: plačevati, pobirati harač ♪
  25.      hàrdún  medm. (ȁ-ȗ) pog. izraža podkrepitev trditve: hardun, kako ste pridni ♪

   4.579 4.604 4.629 4.654 4.679 4.704 4.729 4.754 4.779 4.804  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA