Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

pi (4.604-4.628)



  1.      grád  -a m () 1. pog. enota za merjenje količine alkohola v alkoholnih pijačah; maligan: to žganje ima kakih trideset gradov 2. mat. enota za merjenje kotov, stotina pravega kota
  2.      gradácija  -e ž (á) knjiž. postopno prehajanje iz enega stanja v drugo, stopnjevanje: čustvena gradacija / slikar je dosegel učinek s tonsko gradacijo barve; zvočna gradacija v sonati je presenetljiva; s to epizodo je porušena gradacija dogajanja // delitev, razporeditev po stopnjah: družbena gradacija; gradacija pesniških zvrsti ◊ fot. normalna gradacija postopno prehajanje od bele barve v črno; trda gradacija ostro prehajanje od bele barve v črno brez vmesnih sivih tonov; lit. gradacija zaplet in razplet drame s stopnjevanim bojem med igro in protiigro; zool. gradacija stopnjevana čezmerna razmnožitev kake vrste žuželk
  3.      grádben  -a -o prid. () nanašajoč se na gradnjo ali gradbeništvo: a) gradbeni stroški so se povečali; gradbena sezona; začeli so že z gradbenimi deli / gradbeni načrti so narejeni / preskrbeti je treba še gradbeni les, material / gradbena operativa; gradbeno podjetje / gradbeni inženir, tehnik / imeti srednjo gradbeno šolo / gradbeni okoliš okoliš, ki je določen za gradnjo; gradbeno dovoljenje dovoljenje, s katerim se dovoljuje gradnja določenega objekta b) gradbeni dok; gradbeni objekti, stroji c) gradbeni elementi skladbe; sam.: pog. vpisal se je na gradbeno na gradbeno fakulteto; na srednjo gradbeno šolo
  4.      gradítev  -tve ž () glagolnik od graditi: a) graditev ceste, hiše, železniške proge; dovoljenje za graditev / graditev celice, satja; kalcij za graditev kosti / usmerjati gospodarsko, kulturno graditev dežele; graditev ljudske oblasti; graditev socializma ♦ ekon. kapitalna graditev graditev temeljnih gospodarskih objektov b) graditev ladij, strojev
  5.      grafém  -a m (ẹ̑) lingv. pisno znamenje za glasove, foneme ali pojave stavčne fonetike: črke, ločila in drugi grafemi
  6.      gráfičen  -čna -o prid. (á) 1. nanašajoč se na grafika 1, 3: a) grafični bienale; grafična zbirka b) dela v različnih grafičnih tehnikah / grafična umetnost / grafični list odtis v kaki grafični tehniki c) grafične razlike med obema zapisoma 2. nanašajoč se na tiskarstvo ali tisk: grafični izdelki; grafična industrija, stroka, šola; velikost grafičnega dela 3. narejen z risbo, s črtami: grafični prikaz vplivnih področij; grafična ponazoritev / grafično znamenje za glas, za naglas ♦ geom. grafična rešitev geometrijske naloge gráfično prisl.: grafično prikazani rezultati analiz
  7.      gráfika  -e ž (á) 1. likovna umetnost, pri kateri se na plošči izdelana risba odtiskuje: ukvarjati se z grafiko; nove tehnike v grafiki / umetniška grafika; uporabna grafika // odtis v kaki grafični tehniki: grafike in akvareli / razstava grafike / pregled partizanske grafike 2. redko tiskarstvo: število zaposlenih v grafiki 3. lingv. sistem ene vrste črkovnih, diakritičnih in interpunkcijskih znamenj: grafika spomenikov; posnemanje stare grafike / starovisokonemška grafika ◊ muz. glasbena grafika sistem znamenj za zapisovanje šumov in tonov; tisk. grafika nekdaj dejavnost, ki se ukvarja z ročnim odtiskovanjem
  8.      grafológ  -a m (ọ̑) strokovnjak za grafologijo: grafolog je ugotovil identiteto; dati pisavo v analizo grafologu
  9.      grafologíja  -e ž () proučevanje, ugotavljanje človekovega značaja iz njegove pisave: ukvarja se z grafologijo // veda o tem
  10.      grafomaníja  -e ž () psiht. bolezensko nagnjenje k čezmernemu pisanju: opaziti znake grafomanije
  11.      gràh  gráha m ( á) kulturna rastlina z belimi cveti in kratkimi stroki ali njeni sadovi: saditi grah; luščiti, obtrgovati grah; suh grah; grah v stročju; juha, riž z grahom; smeje se, kakor bi grah stresal / kot grah debela bradavica ◊ bot. njivski grah kulturna ali divja rastlina s svetlo vijoličastimi cveti, Pisum arvense; gastr. ocvrt(i) grah jušni vložek iz žvrkljanega testa, ocvrt v obliki graha
  12.      gráhar  -ja m () zool. hrošč, katerega ličinka uničuje grahova zrna, Bruchus pisorum: fižolar in grahar
  13.      gráhast  -a -o prid. (á) 1. siv z belimi in črnimi pikami ali lisami: grahast ptič; grahasta kokoš; grahasto perje 2. podoben grahu: grahasta oblika / grahasta barva blaga gráhasto prisl.: grahasto zelena uniforma
  14.      gráhek  -hka m () ekspr. manjšalnica od grah: ali boš jedel grahek in krompirček
  15.      gráhka  -e ž () grahasta kokoš: grahka vodi piščance
  16.      grájski  -a -o prid. (á) nanašajoč se na grad: že od daleč so se videli grajski stolpiči; zaprli so ga v grajsko ječo; grajska klet; grajsko obzidje / grajski hlapec, oskrbnik / grajska oblast grájski -a -o sam.: grajski so se pripeljali graščakova družina; zalotili so ga, ko je sekal na grajskem na graščakovi posesti
  17.      grandomaníja  -e ž () lastnost, značilnost grandomanov: trpi za grandomanijo; bolestna grandomanija; grandomanija voditeljev
  18.      graníten  -tna -o prid. () nanašajoč se na granit: vrtali so v granitno skalo / obok podpirajo granitni stebriči; kup granitnih kock; granitne stopnice; pren., ekspr. bil je graniten značaj
  19.      gránula  -e ž () teh. zrno, zrnce: granule so se strdile v kepice
  20.      grápar  -ja m () ekspr. kdor živi v grapi ali je doma iz grape, doline
  21.      graščínica  -e ž (í) ekspr. manjšalnica od graščina: graščinica razpada; kupil si je graščinico
  22.      grášec  -šca m () zool. majhna sladkovodna školjka z zelo krhko lupino, Pisidium
  23.      gravíranje  -a s () glagolnik od gravirati: graviranje napisov; graviranje v jeklo
  24.      gravírati  -am nedov. in dov. () vrezovati črke, okraske v trdo snov, navadno v kovino: gravirati datum, napis; gravirati v baker, v steklo / prstan je dala gravirati gravíran -a -o: doza z graviranim monogramom; gravirano steklo
  25.      gravitírati  -am nedov. () biti gospodarsko, prometno usmerjen k določenemu središču, težiti: okoliške vasi gravitirajo k mestu; pomorski kader gravitira glede študija na Piran; gravitirati proti industrijskemu centru; podeželski bolniki gravitirajo v Ljubljano

   4.479 4.504 4.529 4.554 4.579 4.604 4.629 4.654 4.679 4.704  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA