Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
pi (426-450)
- pivovárstvo -a s (ȃ) gospodarska dejavnost, ki se ukvarja z izdelovanjem piva: uporaba hmelja v pivovarstvu; vinarstvo in pivovarstvo ♪
- pívovski -a -o prid. (í) nanašajoč se na pivo: prazna pivovska steklenica ♦ biol. pivovska kvasovka pivska kvasovka ♪
- pívski 1 -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na pivce: vesela pivska družba / dragocen pivski rog, vrč; pivska soba je polna pivcev / pivske pesmi ∙ šalj. pivski bratec kdor rad pije, poseda po gostilnah ♪
- pívski 2 -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na pivo: na brke se mu je prilepila pivska pena / pivska steklenica pivovska; pivska točilnica / pivski kvas ♦ biol. pivska kvasovka kvasovka, ki povzroča spremembo slada v pivo ♪
- pízda -e ž (ȋ) vulg. 1. žensko spolovilo: pizda in kurec 2. ničvreden, slab človek: pizda si, če tega ne narediš / kot psovka molči, ti pizda ♪
- pizza ipd. gl. pica ipd. ♪
- pizzicáto [picikato] prisl. (ȃ) muz., označba za način izvajanja brenkaje s prstom po struni godala: igrati pizzicato pizzicáto -a m izvajanje tonov na tak način: hitro sledeči si pizzicati ♪
- pižáma in pidžáma -e ž (ȃ) oblačilo, navadno za spanje, iz hlač in bluze: obleči, sleči pižamo; ves dan je bil v pižami; črtasta pižama; flanelasta, svilena pižama ♪
- pížem -žma m (ȋ) 1. močno dišeči izloček iz pižmarjeve žleze; mošus: vonj po pižmu 2. knjiž. pižmar: nenadoma je lovec zagledal pižma ♪
- pížmar -ja m (ȋ) zool. jelenu podobna žival iz Azije, ki izloča iz žleze ob zadnjični odprtini mošus, Moschus moschiferus ♪
- pížmarica -e ž (ȋ) zool., navadno v zvezi podgana pižmarica vodni glodavec z dragocenim krznom, ki izloča iz žleze ob zadnjični odprtini mošusu podobno tekočino, Ondatra zibethica ♪
- pížmarjev -a -o (ȋ) pridevnik od pižmar: pižmarjeva žleza ♪
- pížmovka -e ž (ȋ) zool. vodni glodavec z dragocenim krznom, ki izloča iz žleze ob zadnjični odprtini mošusu podobno tekočino, Ondatra zibethica: loviti pižmovke ♪
- áeroterapíja in aêroterapíja -e ž (ȃ-ȋ; ȇ-ȋ) med. zdravljenje z zrakom ♪
- alotropíja -e ž (ȋ) kem. lastnost kakega elementa, da ima več fizikalno različnih oblik: alotropija ogljika ♪
- alpíd -a m (ȋ) antr. pripadnik alpske rase: alpidi in baltidi ♪
- alpín -a m (ȋ) v Italiji vojak enote, izurjene za operacije v gorah; alpinec: alpine je prisilil k predaji ♪
- alpínec -nca m (ȋ) 1. v Italiji vojak enote, izurjene za operacije v gorah: ustavila sta ga alpinca v zelenih uniformah 2. žarg., šport. alpski smučar: smučarska sekcija skrbi za vzgojo smučarjev tekačev, alpincev in skakalcev ♪
- alpinétum in alpinét -a m (ẹ̑) smotrno razporejen nasad alpskih rastlin za študijske namene ali za okras: urediti alpinetum; alpinetum in arboretum / Alpinetum Juliana v Trenti ♪
- alpiníst -a m (ȋ) kdor se ukvarja z alpinistiko: biti navdušen alpinist; visokogorski, zimski alpinist ♪
- alpinístičen -čna -o prid. (í) nanašajoč se na alpiniste ali alpinizem: alpinistični klub; alpinistični odsek Planinske zveze / alpinistična dejavnost; organizirati planinska in alpinistična predavanja ♪
- alpinístika -e ž (í) vzpenjanje na visoke vrhove po nezavarovanih, nezaznamovanih smereh: gojiti alpinistiko; vrhunska, zimska alpinistika; razvoj alpinistike // alpinizem ♪
- alpinístka -e ž (ȋ) ženska, ki se ukvarja z alpinistiko ♪
- alpinízem -zma m (ȋ) veda o Alpah in alpinistiki: nerešena vprašanja alpinizma // alpinistika: v alpinizmu je šele začetnik ♪
- alpínski -a -o prid. (ȋ) 1. nanašajoč se na alpinec 1: alpinska vojaška enota 2. alpinističen: alpinski klub 3. bot. ki je nad zgornjo gozdno mejo: alpinska flora ♪
301 326 351 376 401 426 451 476 501 526