Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

pi (3.451-3.475)


  1.      detájlen  -lna -o prid., detájlnejši (ȃ) ki zajema, upošteva vse podrobnosti, nadrobnosti; podroben, nadroben: detajlen načrt, opis, prikaz; plan se ne spušča v detajlno gospodarsko upravljanje / detajlna skica skica posameznega dela detájlno prisl.: detajlno izdelana scenerija; detajlno razložiti potek dela; detajlno spoznati vso problematiko ♪
  2.      detajlírati  -am dov. in nedov. (ȋ) navesti, prikazati detajle: pri slikanju okolja pisatelj detajlira; detajlirati predlog / konstruktor je naredil načrt in ga detajliral izdelal posamezne dele detajlíran -a -o: detajlirani opisi spomenikov; detajliran proračun; narediti detajlirane zaključke ♪
  3.      detektívka  -e ž (ȋ) 1. literarno delo iz življenja in delovanja detektivov: brati detektivke; napeta detektivka; psihološka detektivka; drama je pisana po vzorcu detektivk / filmska detektivka 2. ženska oblika od detektiv: pri zasledovanju tihotapcev si pomagajo tudi z lepimi detektivkami / privatna detektivka ♪
  4.      detektívski  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na detektive: ošinil ga je z detektivskim pogledom / detektivski film, roman; detektivska povest, zgodba / detektivska pisarna v zahodnih deželah pisarna, ki po naročilu posameznikov zbira podatke o privatnih stvareh detektívsko prisl.: predavanje je bilo skoraj detektivsko napeto ♪
  5.      detéktor  -ja m (ẹ́) teh. 1. aparat za odkrivanje, ugotavljanje česa: vojaki so z detektorji iskali mine; napake v kovinskih izdelkih odkrivajo s posebnimi detektorji; natančni detektorji odkrijejo zelo majhne količine plina v zraku; ultrazvočni detektorji za odkrivanje ribjih jat; pren. človekovo oko je občutljiv detektor 2. elektr. preprost radijski sprejemnik s kristalom: sam je sestavil detektor / kristalni detektor / nataknil si je slušalke in poslušal detektor ◊ fiz. detektor priprava, ki se rabi za odkrivanje šibkih napetosti in tokov; psih. detektor laži aparat, ki zapisuje fiziološke procese, nastale v telesu zasliševanega, kadar ta ne govori resnice ♪
  6.      detergènt  -ênta in -énta m (ȅ é, ẹ́) kemično sredstvo za čiščenje ali pranje: pralni detergent; tekoči detergenti; detergent v prahu; prati v mlačni raztopini detergenta ♪
  7.      déti  dénem dov., dêni deníte (ẹ́) napraviti, da pride kaj na določeno mesto: lovec dene puško na ramo; dela je roke pod glavo; krčmar dene pipo v usta in potegne; del je roke v žep; kam si del knjigo; dela si je ogrlico okrog vratu / počakaj, še konja denem v hlev / deni to iz rok! ● knjiž. ponekod, denimo na deželi, ta običaj še poznajo na primer, recimo; knjiž. denimo, da je tako mislimo si, recimo; star. deli so ga ob glavo obglavili so ga; pog. denimo šale na stran začnimo govoriti resno; ekspr. ta nas dene v koš premaga nas, boljši je kot mi; star. deli so ga v okove in vrgli v ječo uklenili; star. nima kaj v usta deti reven je; strada; pijača mu je dobro dela prijala, koristila; dobro mu dene, če ga hvalijo ugaja mu; ekspr. od zadrege ni vedela, kam naj se dene kaj naj počne, kako naj se vede ♪
  8.      déus ex máchina  déusa ex máchina [-eksmah-] m, tudi neskl. (ẹ̑-ȃ) lit., v starogrškem gledališču božanstvo, ki nepričakovano razreši dramski zaplet: deus ex machina v Evripidovih tragedijah; pojavil se je kot deus ex machina; pren. smrt junakovega nasprotnika je v romanu nekoliko preočiten deus ex machina ♪
  9.      devét  devêtih štev. (ẹ̑ é) 1. izraža število devet [9] a) v samostalniški rabi: trikrat tri je devet; devetih se ne ustraši / ura bije devet; o pol devetih dopoldne; pridemo ob devetih (zvečer) 21h b) v prilastkovi rabi: devet otrok; v devetih primerih; tudi neskl.: opisuje dogodke zadnjih devet(ih) let; trajalo bo okoli devet dni // neskl. izraža številko devet: oddaja na kanalu 9; v razmerju štiri proti devet 2. ekspr. izraža nedoločeno večjo količino: močen je za devet mož ● ekspr. tako te bom, da boš devet sonc videl močno te bom udaril po glavi; v pravljicah iti čez devet gorá in devet vodá zelo daleč; star. v devetih vaseh ni takega dekleta daleč naokoli; sam.: igr. pikova devet devetica, devetka ♪
  10.      devetérica  -e ž (ẹ̑) skupina devetih oseb: deveterica najboljših športnikov ♪
  11.      devetéro  štev. neskl. (ẹ̑) skupina devetih enot a) pri množinskih samostalnikih: njemu bi človek ne videl v srce, pa če bi si nataknil devetero naočnikov (I. Cankar) b) pri drugih samostalnikih: prvi izmed devetero otrok ♪
  12.      devétkrat  prisl. (ẹ̑) izraža devet ponovitev: devetkrat ena je devet; devetkrat mu je pisal / devetkrat večji; devetkrat manj ♪
  13.      devétnajsti  in devetnájsti -a -o štev. (ẹ̑; á) ki v zapovrstju ustreza številu devetnajst: predstava se začne ob devetnajsti (uri); stopiti v devetnajsto leto; devetnajsto [19.] stoletje od 1800 do 1900 ♪
  14.      devetórica  -e ž (ọ̑) skupina devetih oseb: za akcijo je izbral devetorico mož ♪
  15.      devíze  -víz ž mn. (ȋ) 1. ekon. dobroimetje, ki ga ima kdo v tujini: izvoz lesa je prinesel državi lepe devize; tovarna ustvarja devize // obveznica, ček, plačljiv v tujini: poslovanje, promet z devizami in valutami 2. pog. tuja plačilna sredstva: imate dinarje ali devize? kupiti avto za devize; dobiti honorar v devizah; plačevati z devizami ♪
  16.      devízen  -zna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na devize: devizni dotok, priliv, promet; devizni režim, sistem; devizna bilanca; devizna politika; krepiti sistem deviznega samofinanciranja / devizni prekršek ♦ fin. devizni dinar računska valuta, v kateri je obračunana tuja valuta po uradnem tečaju; devizni račun bančni račun, na katerega so naložena tuja plačilna sredstva; devizni tečaj; jur. devizno pravo devízno prisl.: nekatere panoge industrije so devizno pasivne ♪
  17.      devíznopráven  -vna -o prid. (ȋ-ā) nanašajoč se na devizno pravo: deviznopravni predpisi ♪
  18.      dezertêrski  -a -o prid. (ȇ) nanašajoč se na dezerterje: dezerterska skupina / med vojaki je širil dezerterske misli / ekspr. ravnanje njihovih voditeljev je dezertersko ♪
  19.      deziluzíja  -e ž (ȋ) knjiž. odprava, izguba iluzije, razočaranje: pisatelj se z begom v spomine umika deziluziji sedanjosti; pesnikova erotična deziluzija; popolna, trpka deziluzija ♪
  20.      dezodorácija  -e ž (á) odstranitev neprijetnega vonja s kemičnimi sredstvi: dezodoracija pitne vode, zraka ♪
  21.      dežêla  -e ž, rod. mn. stil. deželá (é) 1. obsežnejše, s kakimi značilnostmi povezano, zaokroženo ozemlje: govorica se je hitro raznesla po deželi; vojske in bolezni so razsajale po deželi; gorata dežela; domača, tuja dežela; daljne, neznane dežele; lepa, pravljična dežela; slovenska, štajerska dežela / deveta dežela v pravljicah daljna; v kateri se človeku zelo dobro godi; dežela pomaranč; ekspr. dežela Prežihovega Voranca Koroška; ekspr. dežela tisočerih jezer Finska; ekspr. dežela vzhajajočega sonca Japonska / jesen prihaja v deželo // publ. organizirana politična skupnost, ki ima na prostorsko omejenem ozemlju suvereno oblast; država: gojiti dobre odnose s sosednjimi deželami; kapitalistična, nerazvita dežela; podjarmljene, zatirane dežele; afriške dežele / dežele v razvoju / Proletarci vseh dežel, združite se! geslo mednarodnega delavskega gibanja 2. v nekaterih državah v sklopu države oblikovana pokrajinska enota s svojo upravo, zastopstvom in pravom: avtonomna dežela / avstrijske dežele 3. področje zunaj večjih mest: prišli so ljudje z dežele in iz mesta; oditi na deželo; na deželi si je okrepil zdravje; živeti na deželi ● iron. nekaj je gnilega v deželi danski v določenem kraju, družbi, organizaciji je veliko nepravilnosti, pokvarjenosti; star. jutrove dežele države Bližnjega vzhoda; ekspr. iti v krtovo deželo umreti; ekspr. obljubljena dežela kjer je izobilje; kjer se izpolnijo želje, pričakovanja; izredno ugoden kraj za koga ali za kako dejavnost ◊ ekon. beg z dežele odseljevanje ljudi v mesta; zgod. habsburške dedne dežele Štajerska, Koroška, Kranjska ♪
  22.      deželàn  in deželán tudi deželjàn tudi deželján -ána m (ȁ á; ȃ) 1. kdor živi na deželi: meščani in deželani // star. prebivalec dežele 2: ta predpis je veljal za deželane in za tujce 2. zgod. član deželnih stanov: imeniten kranjski deželan ♪
  23.      dežêlen  -lna -o prid. (ē) nanašajoč se na deželo: a) deželni jezik b) deželna meja; deželna uprava / deželna cesta nekdaj cesta, ki jo vzdržuje dežela ♦ zgod. deželni glavar v fevdalizmu vladarjev namestnik v deželi; v stari Avstriji od vladarja imenovani predsednik deželnega zbora in deželnega odbora; deželni knez v fevdalizmu vladar v posamezni deželi; deželni odbor v stari Avstriji izvršilni organ samouprave dežele, odgovoren deželnemu zboru in od njega izvoljen; deželni stanovi v fevdalizmu predstavniki plemstva, duhovščine in meščanstva, ponekod tudi kmetov; deželni zbor v stari Avstriji zakonodajna skupščina v deželah od 1860 do 1918; deželna deska v fevdalizmu zemljiška knjiga z vpisi plemiških zemljišč; deželno sodišče v nekaterih deželah, v fevdalizmu prvostopenjsko civilno sodišče za fevdalce; v stari Avstriji okrožno sodišče na sedežu dežele c) star. deželni pridelki kmečki, poljedelski ♪
  24.      dežêlica  -e ž (é) manjšalnica od dežela: cesarstvo je razpadlo na veliko samostojnih deželic / ekspr. opisoval je lepoto domače deželice ♪
  25.      dežíti  -ím [dǝž] nedov., dežì (ȋ í) nav. 3. os., knjiž. deževati: začelo je dežiti; ponoči je dežilo / pisma so kar dežila ♪

   3.326 3.351 3.376 3.401 3.426 3.451 3.476 3.501 3.526 3.551  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA