Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

pi (2.551-2.575)


  1.      bétva  -e tudi bétev -tve ž (ẹ̑) 1. raba peša zelo majhna količina; malenkost, trohica: izpijmo še to betvo; betva moke / premisliti do zadnje betve podrobnosti 2. bot. enojno brezlistno zelnato steblo, ki nosi cvet, cvete: kratka betva vijolice ♪
  2.      bèv  medm. (ȅ) posnema odsekan pasji glas: bev bev bev; sam., ekspr., navadno v zvezi ne bev ne mev: ni rekel ne bev ne mev prav nič; pisal sem jim, oni pa ne bev ne mev sploh niso odgovorili ♪
  3.      bevánda  -e ž (ȃ) nar. zahodno z vodo mešano vino: piti bevando ♪
  4.      bezálo  -a [bǝz] s (á) priprava za bezanje: bezalo za čiščenje pipe ♪
  5.      bezgávček  -čka [bǝz] m (ȃ) majhno bezalo: bezgavček za pipo ♪
  6.      bezgávka  -e [bǝz] ž (ȃ) nav. mn. ovalna ali okrogla kepica v mezgovnem tkivu: bezgavke otečejo; dimeljske, vratne bezgavke; vnetje bezgavk ♪
  7.      bezgóvec  tudi bèzgovec -vca [bǝz] m (ọ̄; ǝ̀) bezgov grm, bezeg: zleknil se je v senco bezgovca // sok, žganje ali vino iz bezgovih jagod: piti bezgovec ♪
  8.      bezgovína  -e [bǝz] ž (í) bezgov les: pipa iz bezgovine / bezgovina je ozelenela bezgovje ♪
  9.      bežáti  -ím nedov., béži; béžal tudi bêžal (á í) 1. hitro se umikati iz strahu, pred nevarnostjo: zemlja se strese, ljudje bežijo iz hiš; bežati v zaklonišče; bežati pred nevihto, sovražniki; beži, da te ne ujamejo! bežali so, kar so jih nesle noge; beži ko zajec; pren. vse beži pred težaškim delom; sam pred seboj beži; bežati pred svetom in njegovo resničnostjo 2. knjiž. hitro se premikati: čoln naglo beži po morski gladini; oblaki bežijo po nebu / konja bežita v diru tečeta; nizki prostor beži nekam v ozadje se izgublja; pren. pogled mu beži po hišah ∙ knjiž. spanec mu beži z oči ne more zaspati; pokrajina beži mimo oken se navidezno hitro premika; pog. beži v posteljo, saj že spiš pojdi 3. nav. ekspr. hitro se časovno odmikati: čas beži; dnevi bežijo; mladost beži / dogodki so hitro bežali drug za drugim bežèč -éča -e: bežeč se je otepal razjarjenega psa; bežeč sovražnik / bežeči koraki hitri, nagli; prim. beži ♪
  10.      béžen  -žna -o prid. (ẹ́ ẹ̄) knjiž. 1. na hitro, mimogrede opravljen: samo bežen pogled v zgodovino potrjuje to domnevo; bežen prikaz dogodkov; bežni vtisi, zapiski 2. ki traja malo časa; kratkotrajen: za bežen trenutek bi jo rad videl; to je le bežna misel; bežna sreča, želja // pesn. komaj zaznaven, rahel: bežen smehljaj; bežne sence 3. pesn. ki se hitro premika: bežen val; trenutek je šel mimo kakor bežen veter béžno prisl.: jubilantov bežno orisani družbeni profil; bežno ga je ošinila ♪
  11.      bi  členek, zanikano nê bi in bi ne (é) z opisnim deležnikom dela pogojni naklon sedanjega časa, v zvezi z bil in opisnim deležnikom pogojni naklon preteklega časa; raba pogojnega naklona preteklega časa peša 1. za izražanje možnosti, negotovosti: to bi bilo krivično; išče žensko, ki bi mu gospodinjila; dvomim, da bi bila tako bolna; stopil je na prag, da bi pogledal po trgu; vede se, kakor da bi me ne poznal; če bi malo pomislil, bi drugače govoril; ko bi se bil fant hotel učiti, bi bil šolo igraje izdelal; elipt.: kaj bi rad? sam ne ve, kaj bi 2. za (obzirno) izražanje želje, trditve: želeti bi bilo, da škodo poravnate; njegov predlog bi bilo dobro upoštevati; (ali) bi bili tako prijazni in mi knjigo posodili? gledališče naj bi tudi vzgajalo; ekspr.: o da bi imel vsaj malo miru! da bi ga strela! prav mu je, pa naj bi bil pazil // v zvezi z naj za izražanje domneve: po časopisnih poročilih naj bi bil zakon tik pred sprejetjem // navadno v zvezi z misliti, reči za izražanje omejitve na samo osebni odnos do česa: rekel bi, da to ni res 3. z oslabljenim pomenom, v zvezi ne da bi za izražanje načina, kako poteka dejanje nadrednega stavka: planeš v sobo, ne da bi pozdravil; odšel je, ne da bi se bil poslovil ● pog. kaj bi tisto stvar nima pomena; ekspr. o tem ni da bi govoril ni potrebno, ni vredno govoriti; to je praznoglavec. Ne bi rekel zdi se mi, da ni; pog. če se je vrnil? Ne da bi jaz vedel mogoče, ne vem ♪
  12.      biánko  in biánco [bjanko] prisl. (ȃ) adm. brez besedila ali z ne docela izpolnjenim besedilom, ki bo po izpolnitvi ustrezalo dogovoru: podpisati bianko; neskl. pril.: bianko podpis ♦ fin. bianko menica podpisana, toda ne (docela) izpolnjena menica ♪
  13.      bíbličen  -čna -o prid. (í) nanašajoč se na biblijo, svetopisemski: biblična snov, zgodba / biblični slog biblijski; biblična arheologija arheologija, ki proučuje življenje in kulturo narodov, o katerih govori biblija ♪
  14.      bíblija  -e ž (í) temeljna knjiga krščanske vere in delno židovske vere, sveto pismo: biblija obsega staro in novo zavezo; citat iz biblije / bral je iz stare, debele biblije / Dalmatinova Biblija; pren. Marxov Kapital imenujejo biblijo delavskega razreda ♪
  15.      bíblijski  -a -o prid. (í) nanašajoč se na biblijo, svetopisemski: biblijske zgodbe; biblijska zgodovina / biblijski slog slovesen, privzdignjen slog ♦ papir. biblijski papir tanek in trden papir ♪
  16.      bibliografíja  -e ž (ȋ) po določeni tematiki urejen seznam tiskanih del: sestavljati, urejati bibliografijo; bibliografija za leto 1961 / njegova bibliografija ima sto številk; zbrati vso bibliografijo o tem problemu // veda o popisovanju in označevanju tiskanih del: strokovnjak za bibliografijo ♪
  17.      bícelj  -clja m (í) vet. del noge pri konju ali govedu tik nad kopitom, parkljem: kobila si je odrgnila bicelj ♪
  18.      bicíkel  -kla m (í) pog. vozilo z dvema kolesoma na nožni pogon; kolo: kupiti bicikel; vozi se z biciklom ♪
  19.      biciklíst  -a m (ȋ) 1. kdor se vozi s kolesom; kolesar: polna cesta biciklistov in pešcev / po drugi etapi so biciklisti počivali 2. pog., slabš. kdor je ponižen pred nadrejenimi in priganjaški do podrejenih: »Biciklist« pravijo na terenu tovarišu, ki »upogne hrbet navzgor, navzdol pa pritiska« (B. Kidrič) ♪
  20.      biciklístovski  -a -o prid. (ȋ) star. kolesarski: biciklistovska čepica ♪
  21.      bíčati  -am nedov. (ȋ ȋ) 1. tepsti z bičem: bičati do krvi // knjiž. močno, ostro zadevati kaj: dež biča okna; piš biča obraz; vihar biča valove; toča ga biča po obrazu; pren. življenje ga biča 2. ostro grajati: bičati napake, razmere; bičati s satiro 3. knjiž., redko zelo vznemirjati: kričanje mu biča živce bičajóč -a -e: bičajoča ploha; bičajoče zbadljivke bíčan -a -o: bičan od krivice ♪
  22.      bíček 2 -čka m (ȋ) bot. rastlina stoječih ali počasi tekočih vod, ki raste v šopih, Schoenoplectus: jezerski biček ♪
  23.      bíčevje  -a s (ȋ) skupina rastlin bičkov: pokositi bičevje za steljo / bičevje ob potoku z bički porasel svet // stebla bičkov: cekar iz bičevja ♪
  24.      bíčje  -a s (ȋ) skupina rastlin bičkov: raca se je skrila v bičju / pred njim se je razprostiralo bičje in ločje z bički porasel svet // stebla bičkov: z bičjem opletene steklenice ♪
  25.      bídermajer  -ja m (ȋ) um. srednjeevropski meščanski umetnostni slog v prvi polovici 19. stoletja: tipika bidermajerja / prodam uro — pristen bidermajer // doba tega sloga: v bidermajerju so močno gojili portretno slikarstvo; neskl. pril.: bidermajer šopek majhen šopek iz raznobarvnih rož ♪

   2.426 2.451 2.476 2.501 2.526 2.551 2.576 2.601 2.626 2.651  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA