Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

pi (2.026-2.050)



  1.      žganjevec  -vca m () ekspr. kdor (rad) pije žganje: žganjepivci in kvartopirci
  2.      življenjes  -a m () popis življenja kake osebe: brati, pisati življenjepis; kratek, obširen življenjepis; romansiran življenjepis; umetnikov življenjepis; življenjepis svetnikov / njegov filmski, strokovni življenjepis; lastni življenjepis avtobiografija // popis lastnega življenja, navadno v uradne namene: prošnji dodajte življenjepis ● ekspr. imeti zanimiv življenjepis zanimivo življenje
  3.      življenjesec  -sca m () kdor (na)piše življenjepis: življenjepisec navaja zanimive podatke; Prešernov življenjepisec; življenjepisec skladatelja
  4.      življenjesen  -sna -o prid. () nanašajoč se na življenjepis: življenjepisni podatki / ekspr. življenjepisni portreti znanih oseb / življenjepisni film, roman biografski film, roman
  5.      življenjesje  -a s () popisovanje življenja kake osebe: ukvarjati se z življenjepisjem
  6.      živosec  -sca m () zastar. slikar: živopisec je končal portret
  7.      živosen  -sna -o prid. () knjiž. pisan, barvit: živopisen vzorec / živopisna akvarijska ribica // slikovit: živopisna dežela, pokrajina / živopisen prizor / živopisni liki romana živosno prisl.: živopisno pripovedovati
  8.      živosnost  -i ž () knjiž. pisanost, barvitost: živopisnost cvetja // slikovitost: živopisnost prizorov / živopisnost oseb v romanu
  9.      životos  -a m () zastar. življenjepis: napisati životopis / kupiti životopis umetnika
  10.      žúpica  -e ž (ú) nižje pog. juhica: skuhati župico
  11.      á  m neskl., tudi sklonljivo, zlasti v izgovoru, á ája (ā) prva črka slovenske abecede: beseda se konča na a; mali a; veliki A; nečitljivi aji / kot nadomestilo za ime osebe A je dal B polovico zneska / A bomba atomska bomba // samoglasnik, ki ga ta črka zaznamuje: dolgi a ● če si rekel a, reci tudi b nadaljuj; povej vse; od a do ž od začetka do konca, vselit. rima aabb zaporedna rima; mat. 2a + 3b á neskl. pril. prvi po vrsti: odstavek A; razdalja od točke A do B; v prvem členu pod točko a / 1. a razred / hotel A kategorije ◊ lingv. a-osnova ajevska osnova; med. krvna skupina A; vitamin A in A vitamin; muz. ton a ton na šesti stopnji C-durove lestvice; A-dur durov tonovski način s tremi višaji; a-mol izhodiščni molov tonovski način; šah. polje a 1 prvo polje v prvi navpični vrsti z leve strani
  12.      a  vez., knjiž. 1. v protivnem priredju za izražanje a) nasprotja s prej povedanim; pa, toda, vendar: prej so ga radi imeli, a zdaj zabavljajo čezenj; to so besede, a ne dejanja; drugod umetnike slavijo. A pri nas? sicer je miren, a kadar se napije, zdivja / včasih okrepljen bilo ji je malo nerodno, a vendar tako lepo pri srcu b) nepričakovane posledice: tipal je po temni veži, a vrat ni našel; postarala se je, a ni ovenela // za omejevanje: to more ugotoviti samo zdravnik, a še ta težko; bral je, a samo kriminalke // na začetku novega (od)stavka za opozoritev na prehod k drugi misli: A vrnimo se k stvari! A dopustimo možnost, da se motimo 2. redko, v vezalnem priredju za navezovanje na prej povedano; in, pa: sin je šel z doma, a hči se je omožila v sosednjo vas / nevesta se sramežljivo smehlja, a rdečica ji zaliva lice
  13.      ábak  tudi ábakus -a m () 1. pri starih Grkih in Rimljanih plošča za mehanično računanje: število kamenčkov v vsakem žlebičku abaka 2. um. krovna plošča nad kapitelom stebra
  14.      abalienacíjski  -a -o prid. () redko alienacijski: abalienacijski proces v kapitalistični proizvodnji
  15.      abc  tudi abecé [prva oblika abecé in abǝcǝ̀] m neskl. (ẹ̑; ǝ̏) 1. zastar. ustaljeno zaporedje črk v kaki pisavi, zlasti v latinici; abeceda: učiti se abc 2. ekspr. začetno, osnovno znanje: to je komaj abc tehnike
  16.      abdicírati  -am dov. in nedov. () odpovedati se kakemu položaju, zlasti vladarski oblasti, odstopiti: Edvard VIII. je abdiciral v korist svojega brata
  17.      abecéda  -e ž (ẹ̑) 1. ustaljeno zaporedje črk v kaki pisavi, zlasti v latinici: povedati abecedo na pamet; klicati dijake po abecedi; urediti po abecedi; pouk branja se začne z veliko tiskano abecedo; č je četrta črka slovenske abecede ♦ elektr. Morsova abeceda in Morzejeva abeceda iz pik in črt sestavljeni znaki za brzojavni prenos sporočil 2. ekspr. začetno, osnovno znanje: toliko politične abecede bi že moral znati; spoznati abecedo medicine
  18.      abecédar  -ja m (ẹ̑) 1. ekspr. učenec, ki se uči abecede: mali abecedar 2. slabš. kdor uvaja svoj črkopis: abecedar Metelko
  19.      abecéden  -dna -o prid. (ẹ̑) 1. nanašajoč se na abecedo: abecedni red, seznam ♦ biblio. abecedni katalog katalog, urejen po abecedi vpisov; lit. abecedna vojska spor zaradi črkopisa okoli leta 1830 2. ekspr. osnoven, temeljen: menim, da so kritiku te abecedne resnice znane abecédno prisl.: abecedno urejen seznam
  20.      abecédnik  -a m (ẹ̑) raba peša učbenik za začetni pouk branja in pisanja, prvo berilo: kupiti otroku abecednik; brati iz abecednika
  21.      abituriènt  -ênta in -énta m ( é, ẹ́) absolvent srednje šole pred zaključnim izpitom ali po njem: abiturienti novomeške gimnazije
  22.      ablaktácija  -e ž (á) 1. agr. vstavljanje cepiča žlahtne rastline v divjak tako, da še nekaj časa dobiva hrano od matične rastline: cepljenje oreha z ablaktacijo 2. med. ustavitev, prenehanje dojenja
  23.      abonmá  -ja m () vnaprej plačano naročilo na kaj: imeti, plačati abonma; opera razpisuje abonmaje; predstava je izven abonmaja / koncert za rumeni abonma z vstopnicami rumene barvegled. premierski abonma; abonma reda B
  24.      abonmájski  -a -o prid. () nanašajoč se na abonma: abonmajski koncert; abonmajska predstava / abonmajski razpis
  25.      abrakadábra  -e ž () nekdaj magična beseda, zapisana navadno na amuletu: vrač ji je dal listek z napisom abrakadabra // ekspr. nerazumljive besede, nejasno izražanje: ne razumem njegove abrakadabre

   1.901 1.926 1.951 1.976 2.001 2.026 2.051 2.076 2.101 2.126  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA