Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

pi (201-225)



  1.      pionírček  -čka m (í) manjšalnica od pionir 1: pionirčki so ga prisrčro pozdravili
  2.      pionírka  -e ž (í) ženska oblika od pionir: pionirke so okrasile dvorano / tekmovanje pionirk v orodni telovadbi / pionirka gibanja za ženske pravice
  3.      pionírski  -a -o prid. (í) nanašajoč se na pionirje: a) pionirski krožek; pionirska organizacija / pionirska knjižnica / pionirski pozdrav; pionirska ruta rdeča ruta kot znak članstva v Zvezi pionirjev; pionirska soba soba, prostor za dejavnost pionirjev / pionirski odred osnovna organizacijska enota Zveze pionirjev b) pionirska alpinistična odprava / pionirska doba filma; opraviti pionirsko delo v znanosti / pionirska enota je gradila cesto ◊ agr. pionirska rastlina rastlina, ki ustvarja razmere, ustrezne za uspevanje gospodarsko pomembnejših vrst
  4.      pionírstvo  -a s () dejavnost pionirjev: učenci so bili ponosni na svoje pionirstvo / uspehi slovenskega planinskega pionirstva / ekspr. obdobje pionirstva v tehniki
  5.      pa  -e ž (í) 1. priprava za kajenje, ki se napolni s tobakom: iztrkati, natlačiti pipo; vzeti pipo iz ust; kadil je iz dolge pipe; lesena, lončena, porcelanasta pipa; s srebrom okovana pipa; pipa s kratko cevjo / vodna pipa v orientalskem okolju pri kateri gre tobakov dim po dolgi cevi skozi posodo z vodo; tobak za pipo / kaditi pipo; prižgal si je pipo 2. priprava za odpiranje in zapiranje pretoka tekočin in plinov: odpreti, zapreti pipo; pipa na sodu / plinska, vodovodna pipa / pipa pušča; iz slabo zaprte pipe kaplja; iz pipe teče voda ● pog. dal je nov sod na pipo začel je točiti pijačo iz novega soda; pog. krčmar je imel na pipi dobro rebulo je prodajal, točil; pipa miru pri severnoameriških Indijancih okrašena pipa z dolgim, ravnim ustnikom, ki se uporablja zlasti ob sklepanju miru; ekspr. pokadiva pipo miru spraviva se, pobotajva seobrt. steklarska pipa priprava v obliki cevke za oblikovanje kroglice steklene mase; teh. pipa okrov z vrtljivim stožcem, ki ima prečno odprtino za reguliranje pretoka; kotna pipa na oglu dveh pravokotno stoječih cevi; mešalna pipa ki omogoča mešanje dveh tekočin; mrazna pipa za iztok vode iz cevja
  6.      pipálka  -e ž () zool. organ pajkovcev in nekaterih žuželk za pik, ugriz ali za tipanje, vohanje: velike pipalke / sprednje in zadnje pipalke pajkov
  7.      par  -ja m () pog. kdor kadi pipo: strasten pipar // izdelovalec pip za kajenje: bil je znan pipar / gorjuški piparji
  8.      parstvo  -a s () izdelovanje pip: pozimi se je ukvarjal s piparstvom; piparstvo na Gorjušah
  9.      past  -a -o prid. (í) podoben pipi: pipast podaljšek
  10.      pati  -am tudi -ljem nedov. ( ) nar. puliti, izdirati: pipati zobe; pipati s korenino vred / pipati korenje, repo; pipal je konju žimo iz repa pati se potegovati se, puliti se (za kaj): pipati se za zemljo
  11.      pček  -čka m () manjšalnica od pipec: rezati s pipčkom
  12.      pec  -pca m () žepni nož z enim pregibnim rezilom in lesenim ročajem: vzel je pipec iz žepa in olupil jabolko / odpreti pipec // ekspr. nož sploh: imaš pri roki kak pipec; zabosti koga s pipcem ● star. ne prepirajta se, pipca stara omejena, neumna človeka
  13.      pipéta  -e ž (ẹ̑) kem. steklena cevka za odmerjanje ali prenašanje tekočine: s pipeto je odmerila določeno količino krvi v epruvete ∙ knjiž. dati kapljice v oči s pipeto kapalko
  14.      pi  prid. neskl. () otr. lep, čist: pipi punčka; umij se, pa boš pipi
  15.      pica 1 -e ž (í) nav. ekspr. manjšalnica od pipa: natlačiti pipico; kadil je iz kratke pipice / odpreti, zapreti pipico
  16.      pica 2 -e ž () otr. kokoš: pridi, bova šla gledat pipice
  17.      pič  -a m () redko pipec: rezati s pipičem
  18.      pika  -e ž () otr. kokoš: račke in pipike
  19.      r  -a m () knjiž. pojedina, navadno ob kakem pomembnem dogodku; gostija: povabiti, priti na pir / pripravila sta bogat pir svatbo
  20.      ra  -e ž (í) agr. preprosta, odporna, manj rodna pšenica: včasih so sejali predvsem piro
  21.      pirája  -e ž () zool. južnoameriška in afriška sladkovodna roparska riba z zelo ostrimi zobmi, Serrasalmus: navadna, siva piraja
  22.      piramída  -e ž () 1. geom. telo, ki ga omejujeta mnogokotnik in plašč: izračunati površino piramide; višina piramide / dopolnilna piramida ki dopolnjuje prisekano piramido do popolne piramide; dvojna piramida; prisekana piramida 2. predmet take ali podobne oblike: marmorne piramide na grobovih / egiptovske piramide; pren., knjiž. spadal je v vrh hierarhične piramide // ekspr., navadno s prilastkom kar je po obliki podobno piramidi: pred vojaki je stala piramida pušk / zlagati deske v piramido / piramide jabolk na trgu ● ekspr. dežela piramid Egiptagr. vretenasta piramida drevesna krošnja piramidaste oblike; sušilna piramida kozolec brez strehe za sušenje detelje in trave; koza; anat. piramida del ledvice s sečnimi izvodili; odebelina na sprednji strani podaljšane hrbtenjače; elektr., ptt piramida v obliki piramide povezani drogovi za nadzemne vode
  23.      piramidálen  -lna -o prid. () knjiž. piramidast: piramidalne strehe / piramidalna oblika dreves / piramidalna kompozicija slike piramidálno prisl.: piramidalno obdelan spomenik
  24.      piramídast  -a -o prid. () ki ima obliko piramide: piramidast grič, tempelj; piramidast klobuk; piramidasta krošnja drevesa / piramidasta oblika piramídasto prisl.: piramidasto naložene deske
  25.      piramíden  -dna -o prid. () nanašajoč se na piramido: piramidna površina // piramidast: piramidne krošnje dreves; piramidne strehe / šotori piramidne oblike piramídno prisl.: piramidno obrezati krošnjo

   76 101 126 151 176 201 226 251 276 301  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA