Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

pi (1.876-1.900)



  1.      usápiti  -im in usati -ím dov., usápil (á ā; í) star. upehati, zasopsti: pot ga je usapila / pri plezanju sta se zelo usapila
  2.      usohati  -am dov. (í) star. upehati, zasopsti: napor, hiter tek ga je usopihal usohan -a -o: usopihan je pritekel v sobo; usopihana žival
  3.      usoti  -ím dov., usópil ( í) star. upehati, zasopsti: usopiti konja s hitrim tekom / strma pot ga je usopila / tako se je usopil, da se je moral prijeti za ograjo usopljèn -êna -o: pritekel je ves usopljen in poten
  4.      ustoti se  in ustópiti se -im se dov. ( ọ́ ọ̑) postaviti se z nekoliko razkoračenimi nogami, da ima telo večjo stabilnost: ustopil se je sredi sobe, k vratom, v krog; ustopiti se pred koga / nikamor ne greš, se je široko ustopil predenj // neprimerno, neprevidno stopiti: konj se je ustopil in klecnil ustoti in ustópiti zastar. odstopiti: ustopiti od svojih načel / ustopil mu je svojo dediščino
  5.      čiti  -im dov.) pog., ekspr. narediti kaj neprimernega, nedovoljenega: ta fant je že marsikaj ušpičil; najbrž ste spet kakšno ušpičili
  6.      utópičen  -čna -o prid. (ọ́) 1. ki v stvarnosti ni mogoč, uresničljiv: utopični cilji, programi; utopične zamisli; ta želja ni utopična / utopična podoba visoko razvite družbe 2. ki podaja idealno družbeno ureditev ali družbeno ureditev v prihodnosti: utopični spisi; napeta utopična zgodba / utopični roman ◊ polit. utopični socializem predmarksistični nauki, teorije, ki ob prizadevanju za spremembo takratne družbene ureditve ne upoštevajo dejanskih zgodovinskih razmer utópično prisl.: utopično je misliti, da se bodo spremenili
  7.      utópičnost  -i ž (ọ́) lastnost, značilnost utopičnega: utopičnost idej, zamisli / programska utopičnost romantikov
  8.      utoja  -e ž () 1. načrt, zamisel idealne družbene ureditve ali družbene ureditve v prihodnosti, ki v stvarnosti ni mogoč, uresničljiv: utopija je lahko izhodišče za poznejše družbene spremembe; razvoj socializma od utopije do znanosti // pripovedno delo, v katerem je podana, opisana taka družbena ureditev: rad bere utopije; pisatelj je v utopiji skušal prikazati svet, kakršen naj bi bil // navadno v povedni rabi načrt, zamisel česa sploh, ki v stvarnosti ni mogoč, uresničljiv: polet na luno ni več utopija; svetovni mir je za nekatere utopija / ekspr. vse to so same utopije / moralna, socialna utopija 2. knjiž. predstava, podoba česa, ki ni osnovana na resničnosti: sredi pekla taborišča si je ustvaril utopijo iz želja in hrepenenj
  9.      utost  -a m () 1. kdor piše utopije: utopisti so popularizirali namišljene države 2. knjiž. utopični socialist: francoski utopisti; teorije utopistov / socialist utopist 3. ekspr. sanjač, zanesenjak: ta človek je utopist
  10.      utostičen  -čna -o prid. (í) 1. nanašajoč se na utopiste ali utopizem: utopistični nauki; utopistične teorije / utopistični sanjači 2. utopičen: utopistične zamisli / pisci utopističnih del
  11.      utotev  -tve ž () glagolnik od utopiti: veliko število utopitev v rekah in bazenih; samomor z utopitvijo
  12.      utoti  -ím dov., utópil ( í) 1. usmrtiti s potopitvijo pod (vodno) gladino, da v pljuča vdre voda: mlade mačke so utopili; žrtvi je zvezal roke in jo utopil; utopila se je v domačem vodnjaku; iz obupa se utopiti 2. ekspr. narediti, povzročiti, da kaj pri kom preneha obstajati, ne nastopi: utopiti skrbi, žalost v alkoholu ● ekspr. če bi mogel, bi ga v žlici vode utopil zelo ga sovražiles. vdelati v ploskev tako, da je zunanji vidni del v isti ravnini kot ploskev utoti se 1. nehote priti pod (vodno) gladino in se zadušiti zaradi vdora vode v pljuča; utoniti: utopiti se v bazenu; vsako leto se utopi veliko kopalcev 2. ekspr., navadno s prislovnim določilom izginiti, izgubiti se: utopiti se v gozdu, temi / njegove besede so se utopile v splošnem trušču 3. ekspr., z oslabljenim pomenom, v zvezi z v izraža nastop stanja osebka, kot ga določa samostalnik: preveč se je utopil v svojo žalost ● ekspr. sonce se je utopilo za goro je zašlo; ekspr. utopiti se v nemškem, tujem morju postati sestavni del nemškega, tujega naroda in prenehati se šteti za pripadnika svojega naroda; ekspr. jokala je, da bi se skoraj utopila v solzah močno, silovito utopljèn -êna -o: utopljen človek; zjutraj so ga našli utopljenega
  13.      utozem  -zma m () 1. miselnost, nazor, ki ne upošteva dejstev, uresničljivih možnosti: pri našem delu nas ne vodi utopizem; boj znanosti proti utopizmu / vdajati se utopizmu / ekspr. ta ideja je navaden utopizem 2. knjiž. utopični socializem: postal je privrženec utopizma
  14.      uzurrati  -am dov. in nedov. () knjiž. nezakonito, nasilno si prilastiti: uzurpirati oblast; uzurpirati (si) vodstvo ∙ knjiž., ekspr. uzurpiral si je moj sedež ga samovoljno zasedel uzurran -a -o: uzurpirane pravice
  15.      vamr  -ja m (í) 1. po ljudskem verovanju mrtvec, ki vstaja ponoči iz groba in sesa ljudem kri: pravljice o vilah in vampirjih; kakor vampir je hlepel po krvi 2. slabš. brezobziren, neusmiljen izkoriščevalec: lastnik tovarne je bil pravi vampir ◊ zool. vampirji netopirji, ki se hranijo s krvjo toplokrvnih živali, Desmontidae; netopirji, ki se hranijo z žuželkami in rastlinskimi plodovi, Phyllostomidae
  16.      vamrski  -a -o prid. (í) nanašajoč se na vampirje: vampirska zgodba / vampirski zobje; sam.: v njenem ravnanju je nekaj vampirskega
  17.      vamrstvo  -a s () 1. po ljudskem verovanju dejstvo, da je kdo vampir: rešiti koga vampirstva 2. slabš. brezobzirno, neusmiljeno izkoriščanje: očitati lastnikom rudnika vampirstvo / duhovno vampirstvo
  18.      vati  -ja m () zool. jelen z velikim nazaj zavitim rogovjem, Cervus elaphus canadensis
  19.      vcešče  -a s (í) med. mesto na telesu, kjer se vcepi cepivo: vnetje vcepišča
  20.      vcetev  -tve ž () glagolnik od vcepiti: vcepitev bolezenskih klic / vcepitev predsodkov
  21.      vceti  in vcépiti -im dov. ( ẹ́) 1. vnesti v telo povzročitelje bolezni ali cepivo: vcepiti komu bolezenske klice / vcepiti cepivo ♦ med. vcepiti serum 2. vstaviti cepič, požlahtniti s cepljenjem: vcepiti žlahtno sorto na tepko / vcepiti divjak z žlahtno sorto 3. ekspr. z močnim vplivom doseči, da kdo dela, ravna popolnoma v skladu s tem, kar izraža dopolnilo: vcepiti komu delovne navade, narodno zavest; vcepiti komu ponos, predsodke / vcepiti komu kaj v srce, zavest vcépljen -a -o: vcepljen cepič
  22.      vèlekapitál  -a m (-) v kapitalizmu lastniki velikega kapitala kot predstavniki gospodarskega, političnega vpliva, moči: koristi velekapitala / mednarodni velekapital
  23.      vèlekapitalíst  -a m (-) v kapitalizmu kapitalist, ki je lastnik velikega kapitala: dobički velekapitalistov
  24.      vèlekapitalístičen  -čna -o prid. (-í) nanašajoč se na velekapitaliste: velekapitalistična miselnost / velekapitalistični trusti
  25.      vesst  -a m () kdor vozi vespo: vespist se je pri nesreči poškodoval

   1.751 1.776 1.801 1.826 1.851 1.876 1.901 1.926 1.951 1.976  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA