Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
pi (1.801-1.825)
- típika -e ž (í) kar je tipično za kaj: makedonska folklorna tipika; tipika našega jezika; ohranjanje tipike posameznih naselij ♪
- tipizácija -e ž (á) glagolnik od tipizirati: povečevati tipizacijo izdelkov / tipizacija strojne opreme / režiser se je izognil groteskni tipizaciji ♪
- tipizíranje -a s (ȋ) glagolnik od tipizirati: pospeševati tipiziranje izdelkov / tipiziranje gradnje montažnih hiš / tipiziranje pojavov v sociologiji / tipiziranje literarnih junakov ♪
- tipizírati -am dov. in nedov. (ȋ) 1. poenotiti obliko, velikost, izvedbo (tehničnih) izdelkov zaradi pocenitve in izboljšav: tipizirati pohištvo; tipizirati in standardizirati gradbene elemente // poenotiti kaj sploh: tipizirati gradnjo; tipizirati vozni park 2. urediti, razvrstiti kaj glede na določene lastnosti, značilnosti v skupine: tipizirati arheološke najdbe; tipizirati pogodbe 3. knjiž. orisati, prikazati človeka kot tip: igralci so osebe tipizirali / tipizirati značaje ◊ agr. tipizirati vino mešati ga z vinom druge kakovosti ali sorte zaradi poenotenja kakovosti tipizíran -a -o: tipiziran načrt, proizvod; značaji oseb so komični in občečloveško tipizirani ♪
- tipkopís -a m (ȋ) s pisalnim strojem napisano besedilo: listati po tipkopisu; tipkopis zapisnika; rokopis in tipkopis // besedilo, zlasti leposlovno, znanstveno, ki se predloži za objavo, tiskanje: popraviti, pregledati tipkopis pred oddajo v tiskarno ♪
- točkopís -a m (ȋ) navadno v zvezi Braillov točkopis pisava za slepe z znaki iz kombinacij točk, ki so vtisnjeni v papir: brati Braillov točkopis ♪
- topìč -íča m (ȉ í) 1. ekspr. manjši top: nabiti, sprožiti topič 2. redko možnar: pokati s topiči ♪
- tópika -e ž (ọ́) 1. filoz. logični in retorični nauk o razporeditvi tez, s katerimi se dokazuje kaka trditev: Aristotelova topika 2. lit. celota miselnih in izraznih obrazcev določene literarne tradicije: v prevodu je ohranjena antična topika ♪
- topílec -lca [lc in u̯c] m (ȋ) talivec: topilec v železarni ♪
- topílen -lna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na topljenje: topilno sredstvo / topilna moč vroče vode / topilna peč talilna peč ♪
- topílnica -e ž (ȋ) delavnica, obrat za topljenje: delati v topilnici; topilnica masti / topilnica bakra talilnica ♪
- topílničar -ja m (ȋ) talivec: delovni uspehi topilničarjev; topilničar v železarni ♪
- topílnik -a m (ȋ) teh. posoda za topljenje: topilnik za klej / topilnik za steklo talilnik ♪
- topílniški -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na topilnico: topilniški delavec / topilniški obrat ♪
- topílništvo -a s (ȋ) talilništvo: rudarstvo in topilništvo ♪
- topílo -a s (í) sredstvo za topljenje: odstraniti madeže s topilom; topilo za maščobe ♦ kem. organsko topilo ♪
- topinambúr -ja m (ū) agr. krmna rastlina z užitnimi, krompirju podobnimi gomolji: pridelovati topinambur ♪
- topíranje -a s (ȋ) glagolnik od topirati: poškodovati si lase s topiranjem; barvanje in topiranje ♪
- topírati -am nedov. in dov. (ȋ) s potegovanjem glavnika po laseh v smeri proti glavi delati, da je pričeska bolj visoka, bujna: frizerka jo vedno topira / topirati lase topíran -a -o: topirani lasje; visoko topirana pričeska ♪
- topítev -tve ž (ȋ) glagolnik od topiti, raztapljati: topitev snega / topitev kovin talitev ♪
- topíti 1 -ím nedov. (ȋ í) 1. delati, povzročati, da trdna snov v tekočini preide v zelo majhne delce: topiti sladkor; žveplo se ne topi v vodi 2. delati, povzročati, da trdna snov zaradi toplote preide v tekoče stanje: topiti mast, vosek; čokolada na torti se že topi / topiti rudo taliti // navadno v zvezi z led, sneg delati, da preide v vodo: sonce hitro topi sneg; snežinke so se na koži topile 3. ekspr. delati, da česa ni več: sonce je topilo meglo; sence se topijo ob zori / sonce se je topilo v rdeči zarji izginjalo ● star. topiti mleko greti ga, da se hitreje naredi smetana; knjiž. smehljaj se je topil v izraz grenkobe je prehajal, se je spreminjal; ekspr. dolina se topi v soncu je obsijana s soncem; ekspr. to pecivo se kar topi v ustih je zelo mehko, okusno topíti se ekspr., z oslabljenim pomenom izraža visoko stopnjo stanja, kot ga nakazuje določilo: natakar se danes kar topi od ustrežljivosti; topiti se od zadovoljstva / srce se mu topi v lepih spominih / topiti se v solzah zelo jokati ● knjiž., redko jezika sosednjih narodov sta se počasi topila stapljala topèč -éča -e: govoril je, topeč se od prijaznosti; v vodi se topeča snov topljèn -êna -o: topljeni sir mlečni izdelek, ki se dobi s topljenjem različnih vrst sira; topljeno maslo kuhano maslo ♪
- topíti 2 -ím nedov. (ȋ í) 1. delati topo, manj ostro: kamenje topi koso 2. povzročati, da postaja kaj manj občutljivo za zunanje dražljaje: alkohol mu topi čute 3. povzročati, da se kaj pojavlja v manjši meri, v manj izraziti obliki: žalost topi druga čustva ♪
- topíti 3 -ím nedov. (ȋ í) star. utapljati: topiti mlade mačke; topiti se v valovih / topiti žalost v pijači ♪
- tòpspín -a m (ȍ-ȋ) šport., pri tenisu in namiznem tenisu močen udarec od spodaj navzgor, da se žoga močno zavrti in visoko odskoči: učinkovit topspin; neskl. pril.: topspin udarec ♪
- torpíden -dna -o prid. (ȋ) psiht. duševno otopel, nedejaven: bolnik je torpiden / torpidno stanje ♪
1.676 1.701 1.726 1.751 1.776 1.801 1.826 1.851 1.876 1.901