Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

pi (176-200)


  1.      pínč  -a m (ȋ) 1. službeni ali hišni pes vitke postave s prisekanim repom in kratko ravno dlako: gojiti pinče / dobermanski pinč doberman; pritlikavi pinč 2. slabš. manjši klobuk brez krajevcev ali z ozkimi, zadaj zavihanimi krajevci: zmeraj nosi tisti pinč ♪
  2.      pinéla  -e ž (ẹ̑) agr. trta z majhnimi, belimi grozdi, ki se goji na Vipavskem in Koprskem: pinela je dobro obrodila // vino iz grozdja te trte: piti pinelo; pinela in rebula ♪
  3.      pingpóng  tudi pinkpónk -a m (ọ̑) pog. namizni tenis: igrati pingpong ∙ publ. ta pingpong z dokumenti traja med državama že ves mesec pošiljajo jih sem in tja; neskl. pril.: pingpong miza, žogica ♪
  4.      pingvín  -a m (ȋ) velika vodna ptica, po hrbtu in glavi črna, po trebuhu bela, ki živi zlasti na Antarktiki: v živalskem vrtu so si ogledali pingvine ♦ zool. kolonija pingvinov ♪
  5.      pínija  -e ž (í) sredozemsko iglasto drevo z dolgimi iglicami in velikimi storži: gaj cipres in pinij ♪
  6.      pínijev  -a -o prid. (í) nanašajoč se na pinijo: pinijev storž / pinijev gozd ♦ zool. pinijev sprevodni prelec prelec, katerega ličinka jé liste pinije, Thaumatopoea pytiocampa ♪
  7.      pínja  -e ž (í) priprava za izdelovanje manjše količine masla: prinesla je pinjo in začela pinjiti; naliti smetano v pinjo ● star. nosil je črno pinjo cilinder ♪
  8.      pínjenec  -nca m (ȋ) tekočina, ki ostane pri izdelavi surovega masla: izliti pinjenec iz pinje ♪
  9.      pinjín  -a m (ȋ) lingv. latinica za zapisovanje kitajskih glasov, besed, namenjena Nekitajcem: uvedba obveznega pinjina / zapisati lastno ime v pinjinu; neskl. pril.: pinjin transkripcija ♪
  10.      pínjiti  -im tudi píniti -im nedov. (í ȋ) delati, da se iz smetane izloči maslo: vzela je pinjo in pinjila / pinjiti smetano / pinjiti maslo pínjen -a -o: pinjeno mleko tekočina, ki ostane pri izdelavi surovega masla ♪
  11.      pinjóla  -e ž (ọ̑) sad pinije, zlasti njegovo jedrce: jesti, luščiti pinjole ♪
  12.      pìnk  medm. (ȉ) posnema visok glas pri pokljaju, udarcu: pink, je počil balonček; udaril je z loparčkom, pink, in žogica je zletela ♪
  13.      pínka  -e ž (ȋ) nar. štruca (kruha): mamice v črni [obleki], s košem pink na hrbtu (L. Fatur) ♪
  14.      pínka pónka  m neskl. in ž neskl. (ȋ-ọ̑) ekspr. denar: imaš kaj pinka ponka ♪
  15.      pínke pónke  m neskl. in ž neskl. (ȋ-ọ̑) ekspr. denar: nima nič pinke ponke ♪
  16.      pìnk pònk  medm. (ȉ-ȍ) posnema glasove pri udarjanju: pink ponk, se odbija žogica od loparčkov / po njem je začelo padati pink ponk ♪
  17.      pinkponk  gl. pingpong ♪
  18.      pinót  -a m (ọ̑) kakovostno vino, po izvoru iz Francije: kupiti buteljko pinota / beli pinot ♪
  19.      pinóža  -e ž (ọ̄) zool. gozdna ptica pevka z zelo pisanim perjem, Fringilla montifringilla: pinoža in strnad ♪
  20.      pínt  -a m (ȋ) angleška ali ameriška prostorninska mera, približno 0,5 l: pint piva // nekdaj prostorninska mera, navadno za tekočine, približno 1,5 l: pridelali so sto pintov olja / piti iz glinastega pinta ♪
  21.      pínta  -e ž (ȋ) angleška ali ameriška prostorninska mera, približno 0,5 l: pinta kisa, piva // nekdaj prostorninska mera, navadno za tekočine, približno 1,5 l: naročiti pinto vina ♪
  22.      pin-up girl  [pínáp gêrl] ž neskl., mn. tudi pin-up girls (ȋ-ȃ-é) zlasti v zahodnih deželah spolno privlačna ženska zlasti kot fotomodel za ilustrirane, zabavne revije: v filmu igra tudi znana italijanska pin-up girl / na steno si je nalepil pin-up girl ♪
  23.      pinyin  gl. pinjin ♪
  24.      pión  -a m (ọ̑) fiz. najlažji mezon: pozitivni in negativni pion ◊ šah. kmet ♪
  25.      pionír  -ja m (í) 1. član pionirske organizacije: biti, postati pionir; pionirji in mladinci / pionir prometnik ki skrbi zlasti za varen prehod otrok čez prometno ulico / Zveza pionirjev družbenopolitična organizacija za otroke od sedmega do štirinajstega leta 2. šport. kdor je vključen v športno društvo in je star približno od deset do štirinajst let: nastop pionirjev in mladincev 3. ekspr., navadno s prilastkom kdor prvi ali med prvimi a) pride v do takrat še ne poznane, ne zavzete kraje, osvajalec: sprejem naših alpinističnih pionirjev b) začne delovati, ustvarjati na novem, neznanem področju znanosti, tehnike; pobudnik, začetnik: on je pionir slovenskega športnega letalstva; v raketni tehniki so bili med pionirji; jugoslovanski filmski pionirji; pionirji partizanskega gibanja; pionir plastične kirurgije / ta pesnik je pionir svobodnega verza ◊ voj. vojak, izurjen zlasti za postavljanje ovir in opravljanje utrjevalnih del ♪

   51 76 101 126 151 176 201 226 251 276  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA