Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

pi (16.304-16.328)


  1.      zabavljívka  -e ž (ȋ) 1. ženska, ki (rada) zabavlja: njegova žena je zabavljivka in prepirljivka 2. knjiž. pesem, navadno krajša, ki na posmehljiv, zbadljiv način prikazuje določene osebe ali probleme: brati vesele zabavljivke; zapeti zabavljivko ♪
  2.      zabávnik  -a m (ȃ) 1. časopis, revija z zabavno, razvedrilno vsebino: bere samo stripe in zabavnike 2. knjiž. kdor zabava: bil je dober pevec in zabavnik občinstva ♪
  3.      zabeleževáti  -újem nedov. (á ȗ) zapisovati: zabeleževati izdatke; zabeležuje si, kar govorijo ♪
  4.      zabeléžiti  -im dov. (ẹ̄ ẹ̑) 1. zapisati: zabeležiti vprašanje; zabeležiti si podatke / publ. dogajanje, ki ga je zabeležila kamera 2. publ. ugotoviti, opaziti: v podjetju so zabeležili padec proizvodnje / moštvo je zabeležilo že tretjo zmago doseglo zabeléžen -a -o: natančno zabeleženi podatki; vse ima zabeleženo ♪
  5.      zabeléžka  -e ž (ẹ̑) redko kratek zapisek, opomba; beležka: delati si zabeležke; stenografske zabeležke; zabeležke s potovanja ♪
  6.      zabesnéti  -ím dov., zabêsni in zabésni (ẹ́ í) 1. v dejanju pokazati svoj bes: zakaj je tako zabesnel, ko jih je zagledal 2. ekspr. nastopiti z veliko silo: boj je zabesnel; pren. v njem je zabesnel vihar ljubosumja ♪
  7.      zabíčati  -am dov. (ȋ ȋ) ekspr., navadno s predmetnim odvisnim stavkom strogo, ostro izraziti zahtevo, da kdo kaj uresniči, opravi: zabičal mu je, da mora molčati; otrokom je zabičal, naj zaklepajo vrata / zabičal jim je poslušnost / samo nobenega vpitja, jim je zabičal ♪
  8.      zabijáč  -a m (á) grad. 1. priprava v obliki klade na zabijalu: velik zabijač 2. naprava za zabijanje pilotov; zabijalo: delati pri zabijaču / parni zabijač / zabijač za zabijanje pilotov ♪
  9.      zabijálec  -lca [u̯c] m (ȃ) kdor kaj zabija: zabijalec žebljev ♦ grad. zabijalec pilotov ♪
  10.      zabijálo  -a s (á) grad. naprava za zabijanje pilotov: motorno zabijalo; ogrodje zabijala ♪
  11.      zabíjati  -am nedov. (í) 1. z udarci delati, da kaj s koničastim delom pride v kaj in tam ostane: zabijati zagozde; zabijati žeblje v deske ♦ grad. zabijati pilote 2. z udarci spravljati kako snov, predmet v kako odprtino, da se ta zapre, zadela: zabijati odprtino z zemljo in kamenjem / zabijati sode z vehami 3. s pritrjevanjem česa z žebljem, žeblji zapirati, prekrivati: zabijati okenske odprtine z deskami / zabijati krsto 4. ekspr., navadno v zvezi zabijati v glavo z vztrajnim razlaganjem si prizadevati, da se kdo česa nauči, si kaj zapomni: zabijati učencem v glavo slovnična pravila / zabijati otrokom v glavo svoje nazore / ves čas si je zabijal v glavo, da se nič ne da spremeniti si je dopovedoval, se je prepričeval 5. slabš. zapravljati: še tisto malo, kar imajo, zabijajo / nimam časa, da bi ga zabijal za take neumnosti nekoristno porabljal; večere zabija po gostilnah 6. pog. odrezavo zavračati, spravljati v zadrego: v pogovoru je vse po vrsti zabijal ♪
  12.      zabledéti  -ím dov., zablédi tudi zablêdi (ẹ́ í) star. obledeti: napis je že zabledel / zabledeti od strahu prebledeti / zvezde so zabledele izgubile močen sijaj, svetlobo / spomini na mladost so zabledeli postali manj izraziti zabledèl in zabledél -éla -o: zabledela slika ♪
  13.      zabòj  -ôja m (ȍ ó) posoda kockaste, kvadraste oblike, navadno iz lesa, za shranjevanje, embaliranje: izdelovati zaboje; odpreti zaboj; zbiti zaboj iz desk; zabiti pokrov na zaboj; zlagati knjige v zaboj; kovinski zaboj; zaboj s strelivom; zaboj za drva, premog, sadje / zaboj piva // vsebina zaboja: stresli so cel zaboj krompirja ♪
  14.      zabójček  in zabôjček -čka m (ọ̑; ȏ) manjšalnica od zaboj: delati zabojčke; lesen zabojček; zabojček za orodje; zabojček s sadikami / kupiti zabojček cigar ♪
  15.      zabójen  -jna -o prid. (ọ̄) nanašajoč se na zaboj: zabojna vsebina / zabojni odpirač ♪
  16.      zabókati 1 -am dov. (ọ̄ ọ̑) gozd. zadelati odprtine v oglarski kopi: zabokati kopo ♪
  17.      zabolščáti  -ím tudi zabolščáti se -ím se [u̯š] dov., zabólšči (se); zabólščal (se) (á í) nepremično, topo se zagledati: luči so ugasnile in gledalci so zabolščali na oder; zabolščal je predse in umolknil; ko je vstopila, so vsi zabolščali vanjo / z očmi je zabolščal v vrhove dreves ♪
  18.      zabrazdáti  -ám dov. (á ȃ) 1. iti, stopiti v kaj rijoč, mešajoč z rokami, nogami: otroci so zabrazdali po vodi 2. narediti nekaj gibov s prsti, roko v čem gostem: zabrazdati s prsti po blatu / zabrazdati z žlico po juhi za mesom ● zastar. zabrazdati komu čast umazati, prizadeti ♪
  19.      zabrêsti  -brêdem dov., zabrêdel in zabrédel zabrêdla, stil. zabrèl zabrêla (é) 1. iti, stopiti v vodo, v kaj ovirajočega: sezuli so si čevlje in zabredli v reko; zabredli so po blatu 2. ekspr. zaiti: na poti domov so zabredli; zaradi megle so zabredli v močvirje; v to samoto le redkokdo zabrede / v takih okoliščinah mlad človek hitro zabrede / zabresti v težave / zabresti v duševno krizo ● ekspr. daleč je zabredel moralno, gospodarsko je zelo propadel; ekspr. zabresti v dolgove zelo se zadolžiti ♪
  20.      zabrísanost  -i ž (ȋ) lastnost, značilnost zabrisanega: zabrisanost napisa / njegovim izjavam očitajo zabrisanost nejasnost, nedoločenost ♪
  21.      zabrísati  -bríšem dov., tudi zabrisála (í ȋ) 1. narediti, povzročiti, da je kaj a) manj vidno, opazno: dež je zabrisal napis; veter je zabrisal sledove v snegu / s senčenjem zabrisati pomanjkljivosti risbe / zabrisati mejo med resničnostjo in domišljijo; čas je zabrisal razlike v vzgoji b) manj jasno, razločno: megla je zabrisala obrise hiš / s frazami zabrisati bistvo stvari 2. narediti, da kdo česa ne more opaziti, odkriti: zabrisal je dokaze o svoji krivdi; zločinec je zabrisal vse sledove 3. ekspr. vreči, zagnati: zmečkal je papir in ga zabrisal v koš / zabrisati koga iz gostilne / zabrisati koga iz službe odpustiti ∙ žarg., šol. profesor ga je zabrisal pri izpitu negativno ocenil zabrísan -a -o: zabrisane sledi; zabrisana svetloba medla, motna ♪
  22.      zabrisávati  -am nedov. (ȃ) redko zabrisovati: veter zabrisava stopinje v snegu / megla je zabrisavala obrise gor ♪
  23.      zabríti  -bríjem dov., zabrìl in zabríl (í ȋ) rezko zapihati: proti večeru je zabril mrzel veter; brezoseb. s severa je zabrilo ♪
  24.      zabrlízgati  -am dov. (ȋ) 1. predirljivo zapiskati ali zažvižgati na prste: sprevodnik je zabrlizgal in vlak je odpeljal; zabrlizgati na piščalko, prste; oglušujoče zabrlizgati 2. dati visoke, ostre glasove: lokomotiva je zabrlizgala // oglasiti se s takimi glasovi: v skalovju je zabrlizgal gams ♪
  25.      zabrlízgniti  -em dov. (í ȋ) 1. predirljivo zapiskati ali zažvižgati na prste: zabrlizgnil je, da jih je opozoril; zabrlizgniti na prste 2. dati visok, oster glas: vlak je zategnjeno zabrlizgnil; brezoseb. v pristanišču je oglušujoče zabrlizgnilo // oglasiti se s takim glasom: gams je zabrlizgnil ♪

   16.179 16.204 16.229 16.254 16.279 16.304 16.329 16.354 16.379 16.404  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA