Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

pi (1.626-1.650)



  1.      spirituóza  in špirituóza -e ž (ọ̑) nav. mn., agr. alkoholna pijača z visokim odstotkom alkohola, v kateri je etanol, nastal z alkoholnim vrenjem sladkorja in destilacijo: vinjak in druge spirituoze
  2.      sritus ágens  sritusa ágensa m (-) knjiž., navadno v povedni rabi kar povzroča, pospešuje kako dogajanje ali delovanje; gonilna sila: ljubezen je spiritus agens njegovega snovanja / on je bil duša in spiritus agens društva
  3.      spirohéta  -e ž (ẹ̑) biol. bakterija v obliki spiralasto zasukane paličice: uničiti spirohete / bleda spiroheta ki povzroča sifilis
  4.      spirométer  -tra m (ẹ̄) med. priprava za merjenje količine zraka, ki se izdihne po najglobljem vdihu: s spirometrom ugotoviti vitalno kapaciteto pljuč
  5.      ss  -a m () 1. literarno, strokovno besedilo, navadno krajše: napisati, objaviti spis / izvirni spisi in prevodi; literarni, znanstveni spis; poučni spisi za mladino; sramotilni spis; zbrani spisi slovenskih pisateljev zbrana dela 2. besedilo, napisano v posebni obliki, navadno z uradno veljavnostjo: oštevilčiti, vpisati spis; vlagati spise v fascikle; vročiti spis; odposlani, sprejeti spisi; sveženj spisov; mapa za spise / poslovni, uradni spisi; pritožbeni, sodni spis / reševati spise 3. pismeni izdelek, ki ga mora učenec izvirno oblikovati ali napisati po prebranem, pripovedovanem besedilu: napisati, prebrati spis; najboljši spis bo nagrajen; naslov, vsebina spisa / knjiž. domišljijski, doživljajski spis / šolski spis ◊ jur. spis skupek listin, ki se nanašajo na isto zadevo; dati spis ad acta; sodnik lista po zajetnem spisu; lit. apokrifni spis; šol. prosti spis izvirno oblikovan pismeni izdelek, ki se ne nanaša na neko že oblikovano besedilo; poprava spisa
  6.      spisátelj  -a m () zastar. pisec, pisatelj: roman znanega spisatelja
  7.      ssati  in spisáti sšem dov., sšite (í á í) star. napisati: spisati pismo, prošnjo / spisati dramo, pesem / spisal je več knjig ssan -a -o: članek še ni spisan
  8.      ssek  -ska m () skupek imen oseb, stvari, napisanih navadno drugo pod drugo: narediti, pregledati, sestaviti spisek; črtati s spiska; tudi njegovo ime je na spisku; spisek gostov; spisek knjig, ki jih je treba naročiti seznam / poimenski spisek naročnikov ∙ publ. biti na črnem spisku na črni listi; ekspr. tat ima na spisku še drugo blago krade tudi druge stvari; publ. plačilni spisek plačilni seznam // list s takim skupkom imen: v roki je držal spisek in preverjal dobavljeno blago
  9.      ssen  -sna -o prid. () nanašajoč se na spis: spisna vsebina / spisna vaja; spisno izražanje / spisni zvezek
  10.      ssje  -a s () 1. šol. pisanje, sestavljanje spisov: spisje mu ne dela težav; vaje v spisju / poslovno, prosto spisje 2. redko več spisov, spisi: brati spisje / mladinsko spisje
  11.      spisoválec  -lca [c tudi lc] m () zastar. pisec, pisatelj: spisovalec spominov; roman znanega spisovalca
  12.      spisovánje  -a s () zastar. pisanje, sestavljanje besedila: ukvarjati se s spisovanjem / spisovanje knjig
  13.      spisovátelj  -a m () zastar. pisatelj, pisec: slovenski spisovatelji / spisovatelj nabožnih knjig
  14.      spisováti  -újem nedov.) zastar. pisati, sestavljati besedilo: spisovati članek, pismo / spisovati domačo nalogo / spisovati knjige
  15.      spisóven  -vna -o prid. (ọ̑) zastar. spisen: spisovne vaje / spisovni zvezek ♦ jur. spisovni pregled kronološki seznam listin v spisu; spisovno stanje stanje, ugotovljeno v spisu
  16.      spisóvnica  -e ž (ọ̑) nekdaj spisni zvezek: pisati v spisovnice
  17.      spisóvnik  -a m (ọ̑) nekdaj priročnik z vzorci spisov, pisem, uradnih vlog: prepisati odstavek iz spisovnika / ljubezenski spisovnik
  18.      stati  -am tudi iztati -am dov. () s pitanjem zrediti: spitati gos, purana, svinjo; spitati vola do določene teže stan tudi iztan -a -o: spitani prašiči; debel je kot spitan puran
  19.      spitfire  -ja [stfájer] m (-á) nekdaj angleško lovsko letalo: eskadrilja spitfirejev
  20.      spiti  gl. izpiti
  21.      spodrepiti  gl. izpodrepiti
  22.      srca  -e ž (í) nar. manjšemu srpu podobno orodje za odstranjevanje plevela; pralica: pleti s srpico / nasaditi srpico
  23.      srč  -íča m ( í) manjšalnica od srp: žeti ajdo s srpičem
  24.      starokoten  -tna -o prid. () 1. ki se v vsem drži ustaljenih navad iz prejšnjih časov: starokopiten človek; naš oče je starokopiten; starokopitna gospodinja; preveč, zelo starokopiten 2. ki ima nesodobne, zastarele nazore: starokopiten vzgojitelj; v oblačenju je precej starokopiten // ekspr. nesodoben, zastarel: o vzgoji ima še starokopitne nazore; starokopitne metode poučevanja / ta časopis je starokopiten konservativen; starokopitna oprema stanovanja nemoderna, nesodobna
  25.      starokotnež  -a m () ekspr. starokopiten človek: pretiran, velik starokopitnež / v teh stvareh je starokopitnež; glede jezika so ga imeli za starokopitneža

   1.501 1.526 1.551 1.576 1.601 1.626 1.651 1.676 1.701 1.726  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA