Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

pi (14.904-14.928)


  1.      tolkálec  -lca [u̯k-lc tudi u̯k-u̯c] m (ȃ) kdor igra na tolkalo: tolkalci in pihalci ♪
  2.      tólkovec  -vca [u̯k] m (ọ́) nar. mošt, jabolčnik: piti tolkovec ♪
  3.      tolmáč  -a m (á) 1. kdor se (poklicno) ukvarja z neposrednim ustnim prevajanjem pogovorov: najeti tolmača; biti za tolmača; odgovoriti po tolmaču; dober, slab tolmač; tolmač za italijanski jezik / star. tolmač iz angleščine prevajalec ∙ knjiž. besedilom je dodal tolmač slovar ♦ jur. tolmač uradno imenovan prevajalec za tuji jezik ali za znake gluhonemih v sodnem ali upravnem postopku; stalni sodni tolmač 2. star. razlagalec, pojasnjevalec: tolmač pesnikovega dela / tolmač predpisov 3. star. igralec, interpret: zelo dober tolmač znanih dramskih likov ♪
  4.      tolmáčiti  -im nedov. (á ȃ) star. 1. prevajati: tolmačiti pogovor; tolmačiti iz nemščine v slovenščino 2. razlagati, pojasnjevati: tolmačiti komu svoje načrte / njegov molk si je napačno tolmačila / tolmačiti predpise / vzgojo so drugače tolmačili gledali nanjo, jo pojmovali 3. igrati, interpretirati: vlogo tolmači mlajša igralka tolmáčen -a -o: pravilno tolmačeno stališče ♪
  5.      tolmínec  -nca m (ȋ) 1. nekdaj žepni nož z ukrivljenim rezilom, kovan na Tolminskem: rezati s tolmincem 2. agr. krompir domače sorte z belkastim mesom: tolminec je dobro obrodil ♪
  6.      tolmínski  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na Tolmin: tolminski hribi / tolminska knjižnica ♦ gastr. tolminski sir trdi sir pikantnega okusa z redkimi luknjami; zgod. tolminski punt kmečki upor leta 1713, ki se je s Tolminskega razširil na sosednje pokrajine ♪
  7.      tôlpa  -e ž (ó) 1. slabš. organizirana skupina ljudi, ki se ukvarja z nezakonito, nedovoljeno dejavnostjo: odkriti, uničiti tolpo; oborožena tolpa; ponarejevalska, tihotapska tolpa; tolpa žeparjev; vodja tolpe / krasti v tolpah 2. slabš. skupina ničvrednih, malovrednih ljudi: okrog njih so se zbirale grozeče tolpe; prišel je s svojo tolpo 3. star. skupina ljudi: tolpa otrok, radovednežev // trop, krdelo: tolpa ovc / volkovi so se zbirali v tolpe ♪
  8.      tôlpoma  prisl. (ō) knjiž. v tolpah: uporniki so tolpoma plenili po mestu / tolpoma se upirati množično ♪
  9.      tolščák  -a [u̯š] m (á) knjiž. 1. debel človek: neroden tolščak 2. redko pingvin: odprava proučuje življenje tolščakov ◊ bot. divja ali kultivirana rastlina z mesnatim steblom in mesnatimi listi ter belimi, rumenimi ali rdečimi cveti, Portulaca ♪
  10.      tómbola  -e ž (ọ̑) 1. igra na srečo, pri kateri o dobitkih odloča izžrebanje številk: igrati se tombolo; pren., ekspr. življenje je tombola // garnitura za to igro: kupiti tombolo 2. vse izžrebane številke na tombolski srečki: imeti tombolo // največji dobitek pri tomboli: zadeti tombolo; pren., ekspr. taka žena je prava tombola 3. javna prireditev, na kateri se igra taka igra: prirediti tombolo; iti na tombolo / gasilska tombola ♪
  11.      tómbolski  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na tombolo: izklicevati tombolske številke / tombolska kartica kartica s polji z že vpisanimi številkami, ki se pri igri žrebajo ♪
  12.      tón  -a m (ọ̑) 1. zvok določene višine, trajanja, jakosti in barve: zaigrati, zapeti ton; znižati, zvišati ton; dolg, kratek ton; glasen, tih ton; nizek, visok ton; jakost tona; melodija iz osmih tonov 2. vsaka od barv iste barvne osnove, ki se od drugih loči po kaki lastnosti: ta ton mi je všeč; tapete so v istem tonu kot preproge; na sliki prevladujejo modri toni; svetel, temen ton; topli, veseli, živahni toni / barvni ton // z izrazom količine svetlostna stopnja vsake od barv iste barvne osnove: stena naj bo za kakšen ton temnejša od vrat; ponaredek je za več tonov svetlejši 3. ed., navadno s prilastkom način izražanja, zlasti govorjenja, pisanja: moti me tvoj cinični ton; v prijateljskem tonu napisano pismo; priznavajoč ton kritike 4. knjiž., s prilastkom značilnost, posebnost: modernistični toni pesnikovih zgodnjih stvaritev / ed.: politične razmere dajejo ton kulturniškemu razpravljanju; melanholičnost je osnovni ton njegovega pripovedništva / z oslabljenim pomenom njegove pesmi označujejo toni ironije ● žarg., muz. s pravilnim dihanjem dobimo pri petju lep ton glas; ekspr. obdolžili so ga neobjektivnosti takoj, ko je nekoliko zvišal ton glasneje, odločneje spregovoril; žarg., film., rad. slika in ton zvočni zapis ◊ fiz. ton zvok z eno samo sinusno sestavino določene frekvence; fiz., muz. komorni ton ton, ki služi kot izhodišče za uglaševanje glasbenih instrumentov; lingv. (osnovni) ton odvisen od števila periodičnih tresljajev glasilk; muz. alikvotni toni sozveneči z osnovnim tonom; harmonični delni ton delni ton, katerega višina je celoštevilčni mnogokratnik višine osnovnega tona; osnovni ton najnižji ton osnovnega akorda; ton lestvice, ki ni zvišan ali znižan; prvi, najnižji harmonični delni ton, ki daje tonu višino; vodilni ton; barva tona lastnost tona, odvisna od števila in jakosti alikvotnih tonov; ton a, e ♪
  13.      tóničen  -čna -o prid. (ọ́) lingv. 1. naglasen: tonično mesto / tonični metrični sistem 2. naglašen: tonični zlog ◊ med. tonični krč dolgotrajen krč, ki mu sledi ohlapitev; muz. tonični akord akord na prvi stopnji ♪
  14.      tónik  -a m (ọ́) 1. osvežujoča brezalkoholna pijača z grenkim rastlinskim izvlečkom: piti tonik; gin s tonikom 2. kozm. tekočina za osvežitev kože, zlasti na obrazu: tonik za nego mastne kože / obrazni tonik ♪
  15.      tonírati  -am dov. in nedov. (ȋ) knjiž. rahlo obarvati v določenem (barvnem) tonu: tonirati ozadje risbe / barvno tonirati toníran -a -o: rdeče toniran tlak; risba na toniranem papirju barvnem ♪
  16.      tónovski  -a -o prid. (ọ̑) tonski1: zapisovati napeve s posebnimi tonovskimi znaki / te barve so na izbiro samo v določeni tonovski lestvici ♦ muz. tonovski način razporeditev tonov v skladbi v intervalih, značilnih za določen tip lestvice ♪
  17.      tónski 1 -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na ton: tonska višina; tonsko zaporedje / tonska lestvica slike ● žarg., rad. tonski mojster, snemalec zvokovni mojster, snemalec; ekspr. tonska govorica glasba ◊ elektr. tonski generator naprava za proizvajanje električnih zvočnih signalov določene frekvence in napetosti; film. tonski film zvočni film; tonska kopija filma prva ozvočena kopija; lingv. tonski potek naglašenega zloga; muz. tonski način tonovski način; tonski obseg glasbila, pevskega glasu; tonski sistem sistem vseh v določeni glasbeni kulturi rabljenih tonov, razvrščenih v lestvice; (tonska) lestvica določena in v obsegu oktave urejena vrsta tonov; tonsko slikanje posnemanje naravnih zvokov v glasbi; tisk. opraviti tonsko korekturo popraviti stopnjo počrnitve na negativu ali pozitivu tónsko prisl.: tonsko stopnjevane sence; tonsko višji zlog ♪
  18.      tòp  tôpa m, mn. topóvi (ȍ ó) 1. močno strelno orožje z dolgo cevjo za streljanje zlasti v bolj oddaljen cilj: topovi pokajo, ekspr. grmijo; top se je sprožil; nabiti top; uliti top; streljati s topovi; ladijski top 2. teh., navadno s prilastkom topu podobna naprava: s topom izstreliti harpuno / snežni, vodni top ● odgovoril je, kot bi ustrelil iz topa zelo hitro; ekspr. v jezi strelja nanj z vsemi topovi ga z besedami zelo napada; spi kot top zelo trdno ◊ elektr. elektronski top priprava, ki oddaja elektrone z velikim pospeškom; šah. top šahovska figura, ki se giblje po vrstah in linijah; trdnjava; voj. netrzajni top ki deluje po reakcijskem principu; poljski top top večjega kalibra, opremljen s kolesi, ki se da vleči z vojaškimi vozili; protiletalski, protitankovski top; samohodni top ♪
  19.      tòp  tôpa -o stil. -ó prid. (ȍ ó) 1. ki slabo reže, seka: top meč, nož; topa kosa, sekira / topo rezilo ∙ topa stran noža rezilu nasprotna stran 2. ki nima (ostre) konice: top svinčnik; topa šivanka; topo pero / riba s topim gobcem; top nos; topa brada 3. ki se ne pojavlja v izraziti obliki: top zadah po trohnobi; topa bolečina // ki povzroča nizek, nezveneč, zamolkel glas: top padec, udarec; topo pokanje z bičem // nizek, nezveneč, zamolkel: top glas, zvok 4. neobčutljiv za zunanje dražljaje: gledal je v knjigo, toda bil je tako top, da ni videl črk / ekspr. glušec je top za slavčevo petje 5. ki je brez volje, zanimanja: top je za vse, kar se dogaja okoli njega / top nasmeh, pogled / topa vdanost / ekspr. sončen dan ga je izvabil iz topega ždenja k delu 6. knjiž. neumen, omejen: top človek; bistri in topi učenci / tope besede ◊ geom. topi kot kot, večji od 90° in manjši od 180°; les. topi spah spah, pri katerem so ravni robovi lesenih delov, navadno v vzdolžni smeri, tesno sestavljeni tôpo in topó prisl.: topo gledati predse; nesrečo je topo prenašal; topo udarjati; starčevsko topo mežikati ♪
  20.      tôpel  tudi tópel tôpla -o stil. -ó [ǝu̯] prid., topléjši (ó; ọ́ ó) 1. ki ima zmerno visoko temperaturo: od sonca topel zid; čaj je še topel; pomiti s toplo vodo / topel dan; toplo vreme / imeti tople roke / topli obrok obrok iz sveže kuhanih toplih jedi; postreči s toplimi jedmi z jedmi, ki se jedo kuhane in neohlajene / topli izvir, vrelec izvir, vrelec, ki ima povprečno letno temperaturo navadno višjo od povprečne letne temperature kraja // ki vzbuja, povzroča občutek toplote: topla postelja; toplo stanovanje; toplo pomladansko sonce 2. ki varuje, ščiti pred mrazom: topla obleka, odeja / topla greda 3. ki vsebuje, izraža prijaznost, naklonjenost: topel nasmeh, pozdrav, stisk roke; prirediti gostu topel sprejem; hvaležen mu je bil za tople besede / topel človek / topel dom; toplo družinsko okolje / toplo čustvo // ekspr. ugoden, prijeten: zaznati topel vonj sveže pečenega kruha; pevka ga je očarala s toplim in mehkim glasom / tople jesenske barve ● pog. topli bratec homoseksualec; tople barve rdeča, rumena, rjava barva; ekspr. novico ji je še toplo nesla na ušesa takoj ji jo je sporočila ◊ agr. topli gnoj gnoj, ki se pri preperevanju segreje; gastr. topli sendvič nahitro opečen sendvič; geogr. zmerno topli pas območje z zmernim podnebjem, ki leži med polarnim in tropskim pasom; grad. topli pod obloga iz plastične folije, podložene z debelo tkanino, klobučevino; lov. topla sled sled, pri kateri je dah še ohranjen v zraku; med. topli obkladek; topla obloga; meteor. topla fronta; teh. toplo kovanje, valjanje kovanje, valjanje s poprejšnjim segrevanjem; zool. nestalno topla kri kri, katere toplota je odvisna od temperature okolice; stalno topla kri kri, katere toplota je neodvisna od temperature okolice topló in tôplo prisl.: toplo se obleči; toplo pozdraviti, sprejeti koga; sonce toplo sije; toplo stisniti roko; toplo rjav odtenek / v povedni rabi: v sobi je prijetno toplo; toplo mu je ob takih spominih ∙ ekspr. toplo vam polagam to na srce to vam zelo priporočam, za to vas zelo prosim tôpli -a -o sam.: popiti kaj toplega; toplo mu dobro dene; obšel ga je spomin na nekaj toplega in domačega; umaknil se je na toplo; prijetno mu je na toplem ♪
  21.      tôpen  -pna -o prid. (ó) ki se da topiti, raztapljati: topna snov; smola ni topna v vodi; težko topen ♦ kem. topno steklo ♪
  22.      topéti  -ím nedov. (ẹ́ í) 1. postajati top, manj oster: rezilo topi 2. postajati manj občutljiv za zunanje dražljaje: čuti jim topijo 3. izgubljati voljo, zanimanje za kaj: zaradi enoličnega dela je začel topeti ♪
  23.      toplína  -e ž (í) 1. kar izraža topel, prijazen odnos: pogrešati, začutiti toplino; človeška toplina; čustvena toplina / s toplino opisovati koga 2. lastnost, značilnost toplega, prijaznega: toplina besed; toplina doma 3. star. toplota: blaga aprilska toplina ● zastar. zjutraj so namerili toplino devet stopinj temperaturo ♪
  24.      topljênec  -nca m (é) kem. snov, ki se topi v drugi snovi: določiti razmerje med maso topljenca in maso raztopine ♪
  25.      topljênje  -a s (é) glagolnik od topiti, raztapljati: topljenje sladkorja v čaju / topljenje kovin taljenje / reke naraščajo zaradi topljenja snega ♪

   14.779 14.804 14.829 14.854 14.879 14.904 14.929 14.954 14.979 15.004  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA