Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

pi (12.901-12.925)


  1.      rúbež  -a m (ȗ) popis dolžnikovih premičnin, s prodajo katerih se poplača njegov dolg: opraviti rubež; predlagati, preprečiti rubež // odvzem tako popisanih premičnin: odložiti rubež; rubež osebnih dohodkov, živine / izterjati z rubežem ♦ jur. priključni rubež rubež že zarubljenih stvari v korist istega ali drugega upnika; rubež terjatve prepoved, s katero se dolžnikovemu dolžniku prepove poravnava terjatve, dolžniku pa razpolaganje s to terjatvijo ♪
  2.      rúbežen  -žna -o prid. (ȗ) nanašajoč se na rubež: rubežni zapisnik / rubežni popis ♪
  3.      rubricírati  -am dov. in nedov. (ȋ) knjiž. razvrstiti, razporediti v rubrike: rubricirati podatke ∙ knjiž., ekspr. tega umetnika ni mogoče rubricirati zaradi individualnih značilnosti ga ni mogoče uvrstiti v kako skupino ♪
  4.      rubríka  -e ž (ȋ) 1. navadno s črtami omejen prostor v obrazcih, poslovnih knjigah za vpisovanje podatkov; razpredelek, stolpec: izpolniti vse rubrike; razdeliti polo na rubrike; vpisati v rubriko; rubrika formularja; rubrike v knjigovodski knjigi 2. stalni oddelek, stran s specializirano vsebino v časopisu, reviji; razpredelek, razdelek: odpreti novo rubriko; urednik rubrike / gospodarska, kulturna, lokalna, športna rubrika / časopisna rubrika // stalna radijska oddaja s specializirano vsebino: zabavna rubrika se je poslušalcem kmalu priljubila ● ekspr. igralka že nekaj let polni rubrike časopisov veliko pišejo o njej ◊ jur. marginalna rubrika kratka označba vsebine nad posamezno določbo zakona; rel. rubrika navodilo v liturgičnih knjigah, kako naj se obred, molitev opravlja ♪
  5.      rudíst  -a m (ȋ) pal. v kredi izumrla morska školjka, prirasla na podlago, z rogu podobno lupino: rudisti v plitvem morju / v plasteh so našli ostanke rudistov lupin te školjke ♪
  6.      rudokòp  -ópa m (ȍ ọ́) zastar. 1. rudnik: delati v rudokopu / rudokop soli 2. rudar: ponesrečeni rudokopi ♪
  7.      ruinírati  -am dov. in nedov. (ȋ) knjiž. poškodovati, uničiti: pri selitvi so pohištvo precej ruinirali // uničiti, ugonobiti: očetovo pitje je ruiniralo družino; neuspeh ga je popolnoma ruiniral ruiníran -a -o: ruiniran človek; ruinirane hiše ♪
  8.      rujevína  -e ž (í) bot. sredozemsko drevo ali grm s pernatimi listi in koščičastimi plodovi, Pistacia: tam rastejo oljke in rujevina ♪
  9.      rúkniti  -em dov. (ú ȗ) 1. nižje pog. suniti: rukniti koga s komolcem / ruknil je (v) parkirani avto zadel 2. pog., ekspr. popiti (malo alkoholne pijače): ruknil je kozarček slivovke / že zjutraj ga rad rukne ♪
  10.      rulándec  -dca m (ȃ) kakovostno belo vino, po izvoru iz Francije: piti rulandec; nazdraviti z rulandcem ♪
  11.      rúm  -a m (ȗ) alkoholna pijača, ki se pridobiva iz sladkornega trsa ali iz alkohola z dodatkom arome: piti rum; kozarček ruma / čaj z rumom ♦ gastr. jamajka rum; kubanski rum ♪
  12.      rumèn  -êna -o prid. (ȅ é) ki je take barve kot rumenjak ali limona: rumen cvet; rumena bluza; šopek belih in rumenih narcis; rumeno klasje, listje; bledo, rjavo, svetlo, zelenkasto rumen; slamnato, zlato rumen; rumen kot kanarček, vosek; rumeno-črna zastava / rumena barva / rumeni zlatniki; pesn.: rumena zarja; rumeno sonce / koncert za rumeni abonma abonma z vstopnicami rumene barve; žarg.: na semaforju se prižge rumena luč svetlobni prometni znak, ki pomeni skorajšnjo spremembo glede prepovedi ali dovolitve prometa v določeni smeri; utripajoča rumena luč (na semaforju) // ki je temu podobne svetle barve: rumeni lasje; papir je bil od starosti rumen; rumena svetloba; krompir z rumenim mesom; ekspr. piti rumeno vino / bolnik je bil rumen v obraz; rumen od strahu bled; voščeno rumene roke / Rumeno morje // ki ima plodove ali gomolje take barve: rumeni krompir; rumeni muškat; rumena koleraba ● star. rumen denar zlat denar; publ. rumeni kontinent Azija; žarg., avt. rumeni pas vozni pas za avtobuse, taksije in vozila s prednostjo, ločen z rumeno, navadno neprekinjeno črto; nar. ti si pa res rumen neumen, nespameten; ekspr. rumena nevarnost naraščanje političnega, gospodarskega vpliva pripadnikov rumene rase; zastar. rumeno lice rdeče; slabš. črno-rumena monarhija Avstro-Ogrska ◊ agr. rumena pritlikavost virusna bolezen krompirja, čebule, pri kateri postane rastlina rumenkasta in zaostane v rasti; anat. rumena pega za svetlobo najbolj občutljivo mesto mrežnice; rumeno telesce skupek celic v jajčniku, ki izloča hormone; antr. rumena rasa; bot. rumeni lan rastlina z ostrorobim steblom in rumenimi cveti v socvetju, Linum flavum; rumena griva užitna, grmičasto razrasla goba z mesnatim betom, Clavaria flava; fot. rumeni filter rumenica; les. rumena pegavost začetna faza razkroja lesa, zlasti hrastovine in lesa iglavcev; med. rumena mrzlica tropska virusna bolezen z zlatenico in visoko temperaturo; šport. rumena majica majica rumene barve, ki jo nosi na etapnem tekmovanju vodeči kolesar; voj. rumeni našitki našitki, ki označujejo podoficirske čine; zool. rumeni strnad rumêno prisl.: rumeno se lesketati; rumeno zapečena skorja / piše se narazen ali skupaj: rumeno lisast ali rumenolisast; rumeno rjav; rumeno zelen ∙ ekspr. na travniku je vse rumeno zlatic zelo veliko rumêni -a -o sam.: zmagali so rumeni; dekle v rumenem ♪
  13.      rumeníca  -e ž (í) 1. redko zlatenica: zboleti za rumenico 2. nar. prekmursko pobarvano, poslikano jajce, pripravljeno za veliko noč; pirh: barvati rumenice ● knjiž. izrazita rumenica je izdajala bolezen na jetrih rumena barva (polti) ◊ fot. filter, ki dobro prepušča zlasti žarke rumene barve ♪
  14.      ruménkast  in rumênkast -a -o prid. (ẹ̑; ȇ) ki ni popolnoma rumen: rumenkasti lasje; rumenkasta svetloba; bledo rumenkasto blago / rumenkasta barva / od bolezni rumenkast obraz; srajca je postala rumenkasta je porumenela ruménkasto in rumênkasto prisl.: rumenkasto odsevati / piše se narazen ali skupaj rumenkasto beli ali rumenkastobeli cveti ♪
  15.      rumeno... 2 prvi del zloženk, kakor rumenopikčast, rumenorjav, rumenozelen ipd., gl. rumen ♪
  16.      rúna  -e ž (ū) pisni znak najstarejše pisave germanskih plemen: rune so označevale glasove in pojme // mn. pisava iz teh črk: raziskovati rune ♪
  17.      rúnda  -e ž (ȗ) 1. šport., pri boksu in rokoborbi časovno omejen del dvoboja, tekmovanja: runda traja tri minute; začela se je tretja runda; v drugi rundi je boksal bolje 2. šport. krožna pot, tekmovalna proga, ki jo mora tekmovalec navadno večkrat preteči, prevoziti, krog: rundo je pretekel v eni minuti; prevoziti petdeset rund / prehitel ga je za eno rundo / že v prvi rundi je zaostal 3. pri igri s kartami skupek toliko partij, da vsak od igralcev enkrat deli karte: končati rundo; igralci so bili sredi runde; nehati igrati po drugi rundi; zmagovalec prve runde / žarg. zaigrajva še eno rundo partijo, igro 4. žarg., navadno s prilastkom količina enake (alkoholne) pijače, navadno za več oseb, ki se naenkrat naroči: naročiti, prinesti novo rundo; drugo rundo plačam jaz; dala sta vsak za eno rundo / ob naročanju natakar, še eno rundo 5. publ., navadno s prilastkom vsebinsko, tematsko zaključena enota kake celote, krog: prva runda pogovorov; v drugi rundi volitev je zmagal kandidat socialnodemokratske stranke / to je spet nova runda zahtev skupina ● pog. lep večer je, naredimo še eno rundo okoli trga krog; žarg. zvoziti ves pesek v petih rundah v petih prevozih, vožnjah ♪
  18.      rúnski 1 -a -o prid. (ȗ) nanašajoč se na runo, črko: raziskovati runske znake / runska pisava ♪
  19.      rúpa  -e ž (ú) odprtina v kraških tleh, navadno manjša: žival je padla v rupo; voda se steka v bližnjo rupo; globoka rupa; rupa pod vrhom gore // nar. jama, kotanja: v rupi za hišo se nabira voda; dolinice in rupe / v rupi skrita hiša v vrtači, globeli ◊ anat. zatilnična rupa odprtina v zatilnici, skozi katero prehaja hrbtenjača v možgane ♪
  20.      ruralístičen  -čna -o prid. (í) nanašajoč se na ruraliste ali ruralizem: ruralistično pesništvo / pisatelji ruralistične smeri ♪
  21.      rusálka  -e ž (ȃ) mitol. lepi, mladi ženski podobno bitje, ki živi v vodi: povodni mož in rusalke ♪
  22.      rusíca  in rúsica -e ž (í; ȗ) nar. mravlja rdeče barve, ki ima želo; rosica: pik rusice ♪
  23.      rusínščina  -e ž (ȋ) rusinski jezik: pisati pesmi v rusinščini ♪
  24.      rúsiti  -im nedov. (ū ȗ) 1. vpletati v svoj jezik besede ali značilnosti ruskega jezika: pisatelji so zaradi približevanja drugim Slovanom začeli rusiti in hrvatiti 2. delati kaj rusko: rusiti priseljence ♪
  25.      rúska  -e ž (ȗ) nar. 1. mravlja rdeče barve, ki ima želo; rosica: pik ruske 2. večja sladkovodna riba z majhnimi zlato zelenkastimi luskami in zaokroženimi plavutmi; linj: debele ruske ♪

   12.776 12.801 12.826 12.851 12.876 12.901 12.926 12.951 12.976 13.001  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA