Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
pi (17.428)
- pí m neskl. (ȋ) mat. število, ki izraža razmerje med obsegom in premerom kroga: pomnožiti s pi [π] ♪
- pí medm. (ȋ) klic perutnini pridi(te) sem: vrgla je zrnje in klicala: pi, pi, pi ♪
- pianíno -a m (ȋ) manjši klavir s pokončno nameščeno mehaniko: v sobi stoji star pianino; vse popoldneve presedi pri pianinu in igra ♪
- pianíssimo [-isi-] prisl. (ȋ) muz., označba za jakost izvajanja zelo tiho: igrati pianissimo; sam.: nežen pianissimo ♪
- pianíst -a m (ȋ) kdor igra klavir: bil je mojster na orglah in odličen pianist; zvečer bo igral, nastopil znan pianist ♪
- pianístičen -čna -o prid. (í) nanašajoč se na igranje klavirja: ima velike pianistične sposobnosti / pianistični nastop, študij ♪
- pianístka -e ž (ȋ) ženska, ki igra klavir: postala je odlična pianistka; koncert slavne pianistke ♪
- piáno prisl. (ȃ) muz., označba za jakost izvajanja tiho: igrati piano; sam.: kompozicija z dalj časa trajajočim pianom ♪
- piaríst -a m (ȋ) rel. član reda, ki se ukvarja z izobraževanjem otrok zlasti iz nižjih slojev: normalko so vodili piaristi ♪
- piáster -tra m (á) bankovec ali kovanec z vrednostjo ene stotine egiptovskega, sirskega, sudanskega funta: srebrn piaster ♪
- pí-bíp in pi-bíp medm. (ȋ-ȋ; ȋ) otr. posnema glas hupe: spodaj je zatrobil avto: pi-bip ♪
- píca in pízza -e [pica] ž (ȋ) gastr. jed iz krušnega testa, namazana s paradižnikovo mezgo in potresena s sirom, gnjatjo, različnimi začimbami: jesti pico; peči pice ♪
- piccolo gl. pikolo ♪
- pícek -cka m (ȋ) nar. jugovzhodno piščanec, pišče: picki čivkajo in tekajo okrog koklje ♪
- piceríja in pizzeríja -e [pice-] ž (ȋ) gostinski lokal, kjer se streže s picami: rada zahaja v picerijo ♪
- pícka in pícika -e ž (ȋ) ljubk. piška: picke pridno nesejo / pri klicanju (perutnine) pi, pi, pi, picke ♪
- píča -e ž (í) ptičja krma: dajati, pripravljati pticam pičo; kašnata, zrnata piča; piča za golobe, kokoši // star. krma, hrana sploh: sejal je deteljo, da bi imel več piče; to je bolj skromna piča; svinjska piča ♪
- píčel -čla -o [ǝu̯] prid. (í) nav. ekspr. po vrednosti, količini komaj zadosten, zadovoljiv: pičel dohodek, pridelek; na voljo imamo samo pičle podatke; rezultati raziskav so precej pičli; zrasla sta ob pičli hrani / pičla mera // z izrazom količine ki komaj dosega zadostno, zadovoljivo mero: drog je dolg pičle tri metre; vrnil se je v pičlih dvajsetih minutah / knjigo lahko kupite za pičlih deset dinarjev stane samo deset dinarjev píčlo prisl.: pičlo odmerjen čas, prostor; star. snega je bilo pičlo do kolen komaj; sam.: z denarjem smo zmeraj na pičlem imamo ga zelo malo
♪
- píčica -e ž (í) ekspr. manjšalnica od pika: na papir je napisal veliko pičic; črno blago z drobnimi zelenimi pičicami; visoko v zraku je bila ptica videti kot majhna pičica / pičica na i / niti pičice ti ne povem / vse do pičice je pozabil ♪
- píčiti -im dov. (í ȋ) 1. z zasaditvijo žela v kožo ali z ugrizom in izpustitvijo strupa povzročiti bolečino ali ogroziti zdravje: čebela, kača piči; osa ga je pičila; odskočila je, kakor da bi jo gad pičil zelo hitro / mravlja ga je pičila 2. z zasaditvijo sesala v kožo povzročiti boleč, srbeč občutek: komar ga je pičil; od časa do časa ga je pičila kaka bolha 3. pog. zbosti: pičiti z buciko; pičiti se z iglo / bolničarka ga je pičila v prst / kaj te briga, kam grem, jo je pičil // prizadeti, užaliti: njegove besede so jo pičile / pičiti s pogledom ● ekspr. le kaj te je pičilo, da odhajaš kaj je vzrok; ekspr. zapustil je delo, kadar ga je pičila kaka muha kadar se mu je zahotelo; kadar ni bil zadovoljen; pog., ekspr. puška nese, kakor jo piči kakršne so okoliščine; pog., ekspr. če me bo pičilo, bom prišel če bom take volje, če se mi bo ljubilo; ekspr. le kaj ga je pičilo, da je take volje kaj neprijetnega ga je doletelo; preg. kogar je kača pičila, se boji zvite vrvi píčen -a -o: pičeni del telesa; pičeno mesto ga je srbelo ♪
- píčka -e ž (ȋ) vulg. žensko spolovilo: pička in rit // ženska, zlasti mlada: kdo je tista pička ♪
- píčlost -i ž (í) nav. ekspr. lastnost, značilnost pičlega: pičlost njegove plače / samo to pičlost je lahko spravila skupaj malenkost ♪
- pídgin tudi pídžin -a [pidžin] m (ȋ) lingv. sporazumevalni, poslovni jezik, ki je mešanica angleških in navadno kitajskih jezikovnih prvin: govoriti pidgin ♪
- pidžama gl. pižama ♪
- pidžin gl. pidgin ♪
1 26 51 76 101 126 151 176 201 226