Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
pezde (4)
- pezdè -éta [pǝz] m (ȅ ẹ́) nizko omahljiv, neodločen, bojazljiv človek: na takega pezdeta se ne moreš zanesti; v primeri z njim si navaden pezde / kot psovka samo izmikaš se, pezde ♪
- pezdèc -à in pèzdec -a [pǝzdǝc] m (ǝ̏ ȁ; ǝ̄) 1. vulg. glas, ki nastane pri izločitvi plinov iz črevesja: spustil je pezdec 2. redko pezde: ne bo zbežal, saj ni pezdec ♪
- pezdéti -ím [pǝz] nedov., pezdì in pèzdi (ẹ́ í) vulg. izločati pline iz črevesja: konj je kar naprej pezdel ♪
- spezdéti se -ím se [pǝz] dov., spezdì se in spèzdi se (ẹ́ ȋ) vulg. izločiti pline iz črevesja: nekdo se je spezdel ♪