Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

pevna (5)

1.      napéven  -vna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na napev: napevne besede / pesem je zelo napevna ♪
2.      péven  -vna -o prid. (ẹ̄) ki ima izrazito, prijetno melodijo: njegove pesmi so zelo pevne / drama se odlikuje po pevnem jeziku // ki se da (brez težav) peti: pevna melodija / v melodiki je skladatelj ljudsko domač in lahko peven ♪
3.      prispéven  -vna -o prid. (ẹ́ ẹ̄) nanašajoč se na prispevek: določiti, povečati prispevno osnovo; prispevna stopnja za otroški dodatek, pokojninsko zavarovanje ♪
4.      samospéven  -vna -o (ẹ̑) pridevnik od samospev: samospevna literatura ♪
5.      spéven  -vna -o prid. (ẹ́ ẹ̄) ki ima izrazito, prijetno melodijo: pesem, skladba je spevna / njegov jezik je preprost, vendar jasen in speven // ki se da (brez težav) peti: spevna melodija spévno prisl.: spevno govoriti ♦ muz. spevno označba za izraz izvajanja cantabile ♪