Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
petnica (7)
- pêtnica in pétnica -e ž (ȇ; ẹ̑) anat. največja kost v nartu: petnica in skočnica ♪
- dopétnica in dopêtnica -e ž (ẹ̑; ȇ) redko, rabi se samostojno ali kot prilastek dopetača, dopetnik: srajca dopetnica ♪
- opétnica -e ž (ẹ̑) redko opetnik: opetnica se tesno prilega nogi ♦ obrt. zgornje usnje petnega dela obuvala ♪
- repetníca -e ž (í) nav. mn., star. perutnica: golob je razprostrl repetnice; mahati, udarjati z repetnicami ♪
- strahopétnica -e ž (ẹ̑) ekspr. strahopetna ženska: bila bi strahopetnica, če ne bi sprejela povabila ♪
- tapétnica -e ž (ẹ̑) ženska oblika od tapetnik: dati preobleči stole tapetnici ♪
- skóčnica -e ž (ọ̑) anat. nartnica med golenico, mečnico in petnico: petnica, skočnica in druge nartnice ♪