Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
pesu (65)
- accelerándo [ače-] prisl. (ȃ) muz., označba za spremembo hitrosti izvajanja pospešujoče ♪
- ágens -a m (ȃ) kar povzroča, pospešuje kako dogajanje ali delovanje, gibalo: kulturni delavci so bili tudi politični agens; dialog je v njegovih delih vodilni agens // faktor, činitelj, dejavnik: bolezni lahko povzročijo psihični agensi ♪
- amiláza -e ž (ȃ) biol., kem. encim, ki pospešuje razkroj škroba v sladkor ♪
- avksín -a m (ȋ) biol. snov, ki pospešuje večanje rastlinskih celic: naravni, umetni avksin ♪
- cimáza -e ž (ȃ) biol., kem. skupina encimov, ki pospešuje alkoholno vrenje ♪
- civilizatóren -rna -o prid. (ọ̑) ki pospešuje civilizacijo; civilizatoričen: kulturno in civilizatorno prizadevanje ♪
- civilizatóričen -čna -o prid. (ọ́) ki pospešuje civilizacijo: civilizatorične težnje; civilizatorično poslanstvo znanosti // redko civilizacijski: civilizatorične dobrine ♪
- čistílo -a s (í) 1. sredstvo za čiščenje: izdelujejo čistila in loščila; soba diši po čistilih; škatlica čistila za čevlje 2. redko zdravilo, ki pospešuje iztrebljanje; odvajalno sredstvo: bolnik vzame čistilo ♪
- dermatól -a m (ọ̑) farm. rumen prašek, ki pospešuje celjenje manjših ran na koži ♪
- diastáza -e ž (ȃ) kem. encim, ki pospešuje razkroj škroba v sladkor; amilaza ♪
- digestíven -vna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na digestijo, prebaven: digestivni trakt / digestivna sredstva sredstva, ki pospešujejo prebavo ♪
- dinamízem -zma m (ȋ) knjiž. 1. dinamičnost, dinamika: dinamizem dogodkov je zunanji znak notranje idejne in moralne problematike; dinamizem njegove življenjske sile; politični dinamizem v odnosih med državami 2. kar povzroča, pospešuje razgibanost, živost dejanja: dramski dinamizem / ob takih filmih se sproščajo gledalčevi dinamizmi čustvene reakcije ◊ filoz. nazor, da je sila osnova vsega bivajočega in vzrok razvoja ♪
- diurétičen -čna -o prid. (ẹ́) farm. ki pospešuje izločanje seča: diuretični čaj; diuretično sredstvo / diuretičen učinek zdravila ♪
- dražíti in drážiti -im, in drážiti -im nedov. (ȋ á; á ā) 1. delovati na organizem tako, da nastane reakcija: prah draži pljuča; dražiti oči s solzivcem; dražiti živce; brezoseb. draži ga h kašljanju, na kašelj / pečenka ga prijetno draži v nos; sadje draži tek pospešuje, veča // razvnemati, podžigati: dražiti domišljijo; skrivnost je dražila dekličino radovednost 2. spravljati koga v razburjenost, jezo: paglavci dražijo berača; to ga draži kot rdeča ruta bika / dražiti čebele, psa / dražijo jo, da ima fanta; vsi jo dražijo z njim šalijo se, ker ga ima rada, ker jo ima rad; zelo me draži, da ga nisem spoznala 3. redko hujskati, podpihovati: dražil je ravnatelja proti meni dražèč -éča -e: dražeč nemir; dražeča snov ♪
- dristílen -lna -o prid. (ȋ) star. ki pospešuje iztrebljanje; odvajalen: dristilni čaj ♪
- dristílo -a s (í) star. zdravilo, ki pospešuje iztrebljanje; odvajalno sredstvo: dati, vzeti dristilo ♦ med. odvajalno sredstvo, ki se daje v danko; klistir ♪
- ekspéktorans -a m (ẹ̑) farm. zdravilo, ki pospešuje in olajšuje izkašljevanje ♪
- emulgátor -ja m (ȃ) kem. snov, ki povzroča, pospešuje nastanek emulzije: dodati emulgator; emulgator za konzerviranje sadnih sokov ♪
- emulzíven -vna -o prid. (ȋ) kem. ki pospešuje ali povzroča nastanek emulzije: emulzivna sposobnost snovi ♪
- filharmóničen -čna -o prid. (ọ́) nanašajoč se na filharmonike ali filharmonijo: filharmonični orkester, zbor / filharmonična dvorana / filharmonično društvo nekdaj društvo, ki goji in pospešuje glasbo ♪
- gibálec -lca [tudi u̯c] m (ȃ) knjiž. kdor povzroča, pospešuje kako dogajanje ali delovanje: gibalci gospodarskega razvoja ♪
- gibálo -a s (á) 1. kar povzroča, pospešuje kako dogajanje ali delovanje: boj med nasprotji je osnovno gibalo družbenega razvoja; pisatelj prikazuje ljubezen kot poglavitno življenjsko gibalo; v njegovi prozi je lepota močno etično gibalo; notranja gibala drame; gibalo umetnikove tvornosti / dobiček je pomembno gibalo kapitalistične blagovne proizvodnje 2. nav. mn., anat. organ za gibanje (delov) telesa: gibala in dihala / aktivna gibala mišice; pasivna gibala kosti ♪
- gonílec -lca [u̯c in lc] m (ȋ) knjiž. kdor povzroča, pospešuje kako dogajanje ali delovanje: najvažnejši gonilec dogodkov; gonilec drame ♪
- gonílen -lna -o prid. (ȋ) 1. ki dela, povzroča, da se kaj giblje, premika: gonilni stroj; gonilna naprava, priprava; gonilna sila / gumijast gonilni jermen; gonilna veriga 2. ki povzroča, pospešuje kako dogajanje ali delovanje: gonilni motiv drame; gonilna sila napredka ◊ elektr. gonilna napetost napetost, ki povzroča v električnem krogu električni tok ♪
- gonílo -a s (í) 1. teh. skupek strojnih delov za prenos in spremembo gibanja: zamenjati gonilo; okvara gonila / jermensko, zobniško gonilo 2. kar povzroča, pospešuje kako dogajanje ali delovanje; gibalo: strah je postal glavno gonilo vsega njegovega početja; objektivno gonilo umetnikovega ustvarjanja ♪
1 26 51