Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

peru (120-144)


  1.      pŕhati  -am nedov. (r̄) 1. s silo izpuščati (kaj tekočega) iz ust, nosu, da nastajajo kratki, ostri glasovi: konji rezgetajo in prhajo; splaval je iz globine in prhal; razposajeno so tolkli po vodi in prhali; med govorjenjem je prhal okoli sebe; prhati predse; prhal je kot mlad žrebec / ekspr. kar prhal je od smeha / preh. prhati pene iz ust 2. umivati s prho: prhati otroka; vsak večer se prha // z razpršeno tekočino močiti, vlažiti: prhati rastlino; prhati s kemičnimi sredstvi 3. brizgati v razpršenih kapljicah: vrelci tople vode so prhali v zrak ● redko kokoši prestrašeno prhajo na vse strani mahajoč s perutnicami tekajo; redko prhati po zraku zelo hitro, slišno letati, švigati prháje: sopihaje in prhaje je lezel iz vode prhajóč -a -e: prhajoč se umivati; prhajoči konji ♪
  2.      prhút  -a m (ȗ) šum, ki ga povzroča mahanje, udarjanje s perutmi: slišati prhut // glagolnik od prhutniti ali prhutati: kokošji prhut ♪
  3.      prhútanje  -a s (ū) glagolnik od prhutati: opazovati prhutanje mladih vrabcev / prhutanje netopirjev v mraku / prhutanje s perutmi ♦ zool. letanje in prhutanje ♪
  4.      prhútati  -am nedov., tudi prhutála (ū) 1. hitro, slišno mahati s perutmi: kokoš prhuta; postovka hitro prhuta; štorklje so letele, ne da bi prhutale; pren., ekspr. zunaj prhuta burja // prhutajoč letati: jate galebov prhutajo nad pristaniščem; netopir prhuta sem in tja; ptič prhuta po kletki; pren., ekspr. novice so prhutale od vasi do vasi ♦ zool. premikati se po zraku z letalno mreno 2. ekspr. (rahlo) plapolati, vihrati: zastori prhutajo v vetru 3. knjiž., ekspr. biti prisoten v mislih, predstavah koga: nedoločna slutnja prhuta v srcu // biti prisoten kje sploh: nad mestom prhuta preplah; skrb prhuta pod stropom prhutáje: okorno prhutaje je ptič odletel prhutajóč -a -e: prhutajoč s perutmi; nemirno prhutajoč ptič ♪
  5.      prhútniti  -em dov. (ú ȗ) hitro, slišno zamahniti s perutmi: zadeta kokoš je še nekajkrat prhutnila in poginila; labod prhutne s perutmi // prhutajoč prileteti, odleteti: jereb je prhutnil iz listja; v sobo je prhutnil netopir ♪
  6.      prirézati  -réžem dov. (ẹ́ ẹ̑) 1. z rezanjem skrajšati: sadiki prirezati korenine in veje; prirezati konju rep / prirezati komu brke, lase pristriči // z rezanjem izoblikovati konec kakega predmeta: prirezati čep; prirezal si je gosje pero in začel pisati / poševno prirezati konce desk 2. z rezanjem dati čemu določeno obliko, velikost: strešno lepenko je prirezal natančno po velikosti podlage; prirezati tapete // ročno ali strojno popraviti kroj, ukrojenost česa: ukrojiti in prirezati / prirezati usnje za torbice ukrojiti ● pog. prirezati komu peruti omejiti, onemogočiti mu dejavnost, svobodo; pog., ekspr. po poti (jo) prireže sosed pride ◊ vet. prirezati parklje obrezati prirézan -a -o: deklica s kratko prirezanimi lasmi; ostro prirezano gosje pero ♪
  7.      pristríči  -strížem dov., pristrízi pristrízite; pristrígel pristrígla (í) 1. s striženjem skrajšati: pristriči lase, nohte; pristriči kokošim peruti / pristriči živo mejo / pristriči travo 2. ekspr. zmanjšati, omejiti: dobičke, dohodke so zelo pristrigli; pristriči dotacije za industrijo / pristriči osnutek zakona skrajšati ● pog. direktorja so precej pristrigli mu zmanjšali oblast, veljavo; ekspr. pristriči komu jezik zmanjšati njegovo odrezavost, pikrost; pog. pristriči komu peruti omejiti, onemogočiti mu dejavnost, svobodo pristrížen -a -o: pristriženi brki ♪
  8.      priúhek  -hka m (ȗ) nav. mn., vet. kožna guba pri perutnini kot zunanji del sluhovoda: štajerke z belimi priuhki ♪
  9.      prvénec  -nca m (ẹ́) 1. prvo leposlovno, umetniško delo koga: pisateljev prvenec je doživel velik uspeh; dramski, pesniški prvenec; režiserjev prvenec / publ. tovarna avtomobilov je predstavila svoje prvence prve avtomobile določenega tipa 2. knjiž. prvorojenec: mati s prvencem v naročju ◊ bot. zdravilna rastlina s suličastimi listi in belimi cveti, Asperula odorata ♪
  10.      pš 1 [pš́] medm., klic perutnini beži, pojdi: pš je zamahnil, da so se kokoši razbežale / pššš, je podil golobe ♪
  11.      ptíca  -e ž (í) 1. žival, ki ima peruti, kljun in je pokrita s perjem: ptice čivkajo, pojejo, vreščijo; ptica je kljuvala, odletela; loviti ptice; jata ptic; živi kakor ptica pod nebom svobodno, brezskrbno / divja, domača ptica; gozdna, nočna, vodna ptica; mrtvaška ptica po ljudskem verovanju ptica, ki napoveduje smrt, zlasti sova, čuk; ptica pevka, selivka, ujeda; razstava ptic 2. ekspr., navadno s prilastkom iznajdljiva, prebrisana ženska: sosedovo dekle je prava ptica ● ekspr. jeklena, srebrna ptica letalo ♪
  12.      ptìč  ptíča m (ȉ í) 1. žival, ki ima peruti, kljun in je pokrita s perjem: ptiči čivkajo, pojejo; krmiti, loviti ptiče; jata ptičev; biti vesel kot ptič; živeti kot ptič na veji svobodno, brezskrbno / divji, domači ptiči; močvirski, vodni ptiči; ptiči pevci; ekspr. kralj ptičev orel 2. ekspr., navadno s prilastkom iznajdljiv, prebrisan človek: sosed je šele pravi ptič / on je čuden ptič; postal je pravi nočni ptič (rad) dolgo bedi, dela; (rad) ponočuje ● ekspr. ni ne ptič ne miš nima izrazitih lastnosti, značilnosti; ekspr. jekleni ptič letalo; fant je gol kot ptič je brez kakršnegakoli imetja; enaki ptiči skupaj letijo ljudje s podobnimi nazori se radi družijo ♪
  13.      puránji  -a -e prid. (ȃ) nanašajoč se na purane: puranja perut / puranja pečenka puránje prisl.: puranje rdeč obraz ♪
  14.      pùt  in pút medm. (ȕ; ȗ) klic perutnini pridi(te) sem: put, put, put, je klicala kokoši ♪
  15.      ráca  -e ž (á) 1. srednje velika domača ali divja ptica s ploščatim kljunom in krajšim vratom: gojiti race; gaganje rac; lov na race; hodi na široko in se ziblje kot raca / divje, domače race / pekinška raca navadno farmsko, zaradi mesa gojena raca // račja samica: race in racman 2. nav. ekspr. izmišljena novica v časopisu: izmišljati si race; v današnjem časopisu je več rac / časnikarska, novinarska raca ● star. raca na vodi, ta pa zna izraža začudenje, občudovanje ◊ zool. belooka ali kostanjeva raca katere samica ima na starost bele oči, Nyroca nyroca; velika divja raca z bleščečo vijoličasto liso na perutih, Anas platyrhynchos; polarna raca ♪
  16.      rástiti  -im nedov., rásten in ráščen (á ā) vet., pri perutnini oplojevati: petelin rasti kokoš rástiti se pri pticah spolno se združevati, pariti se: divji petelin se rasti aprila ♪
  17.      ráščiti  -im nedov. (á ā) vet., pri perutnini oplojevati: petelin rašči kokoš ráščiti se pri pticah spolno se združevati, pariti se: na dvorišču so se raščili golobi ráščen -a -o: raščena jajca ♪
  18.      razkosávanje  -a s (ȃ) glagolnik od razkosavati: razkosavanje zemljišč / razkosavanje perutnine ♪
  19.      razkríliti  -im dov. (í ȋ) knjiž. razprostreti, razširiti: ptica je razkrilila peruti / razkrilila je roke in ga objela razkríljen -a -o: razkriljene roke ♪
  20.      razmáhati  -am, in razmáhati tudi razmaháti -am dov. (á; á á á) redko z mahanjem razgibati: ptič je razmahal peruti in zletel ♪
  21.      razmáhniti  -em, in razmahníti in razmáhniti -em dov. (á ȃ; ȋ á ȃ) redko zamahniti: ptič je razmahnil s perutmi / razmahniti z roko ♪
  22.      razmahováti  -újem nedov. (á ȗ) redko zamahovati: ptič je razmahoval s perutmi / razmahovati z rokami ♪
  23.      razpénjanje  -a s (ẹ̑) glagolnik od razpenjati: razpenjanje ribiških mrež / razpenjanje peruti ♪
  24.      razpénjati  -am nedov. (ẹ̑) 1. delati, da kaj pride v položaj, ko ima veliko, največjo površino zaradi opravljanja svoje funkcije: razpenjati dežnike, senčnike; razpenjati jadra; ribiči razpenjajo mreže / razpenjati šotore po ravnini 2. delati, da prilegajoči se deli česa pridejo v položaj, ko so (najbolj) oddaljeni drug od drugega: razpenjati roke / ptič razpenja peruti / razpenjati zaklano žival 3. delati, da kaj ni več zapeto, speto: razpenjati srajco; bolnik se je začel razpenjati ● pesn. noč razpenja svoja krila noči se; ekspr. policija je razpenjala mrežo čez vso deželo povsod je imela svoje zaupnike, vse je nadzirala; ekspr. drevo razpenja svoje veje čez obzidje veje segajo čez obzidje razpénjati se knjiž., s prislovnim določilom 1. biti, obstajati, navadno v obliki loka: čez nebo se razpenja mavrica; nad gorami se razpenja modro nebo / most se razpenja v loku 2. razprostirati se: po dolinah in gričih se razpenja gozd ♪
  25.      razpéti  -pnèm dov., razpél; nam. razpét in razpèt (ẹ́ ȅ) 1. narediti, da kaj pride v položaj, ko ima veliko, največjo površino zaradi opravljanja svoje funkcije: razpeti dežnik, pahljačo; razpeti jadro; ribiči so razpeli mreže; padalo se ni hotelo razpeti / nad plesiščem so razpeli platneno streho / razpeti šotore po ravnini 2. narediti, da prilegajoči se deli česa pridejo v položaj, ko so (najbolj) oddaljeni drug od drugega: razpeti roke / ptič razpne peruti / razpeli so ga na križ privezali, pribili nanj z razpetimi rokami 3. narediti, da kaj ni več zapeto, speto: ranjencu so razpeli obleko, da je lažje dihal; razpel se je, ker mu je bilo vroče / razpeti (si) lase ● ekspr. ladja je že razpela jadra odplula; šalj. še o pravem času je razpel jadra odšel; pesn. noč je razpela svoja krila znočilo se je; ekspr. povsod je razpel svoje mreže povsod si je pripravil ugodne okoliščine, razmere za dosego določenega cilja razpéti se knjiž., s prislovnim določilom 1. pojaviti se, navadno v obliki loka: nad dolino se je razpela mavrica 2. razprostreti se: čez nebo se je razpel črn oblak razpét -a -o: razpet dežnik; razpeti lasje; šotori, razpeti po ravnini; fant v razpeti srajci; nad mestom je bila razpeta mavrica ∙ knjiž. pesnik je bil vse življenje razpet med dvema skrajnostma je trpel zaradi neskladja, nasprotij ♪

   1 20 45 70 95 120 145 170 195  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA