Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
perfekt (6)
- perfékt -a m (ẹ̑) lingv. dovršno pretekli čas: perfekt in pluskvamperfekt ♪
- perfékten -tna -o prid. (ẹ̑) pog. popoln, dovršen: ima perfektno postavo / njegova angleščina je perfektna // odličen, zelo dober: gledal sem perfekten film / on je perfekten mehanik perféktno prisl.: perfektno poje ♪
- perfektíven -vna -o prid. (ȋ) lingv. ki izraža nastop, konec ali trenutnost dejanja; dovršen: perfektivni glagoli ♪
- ímperfekt -a m (ȋ) lingv. glagolska oblika za izražanje preteklega trajajočega ali ponavljajočega se dejanja: aorist in imperfekt ♪
- ímperfektiven in imperfektíven -vna -o prid. (ȋ; ȋ) lingv. ki izraža trajanje ali ponavljanje dejanja; nedovršen: imperfektivni glagoli ♪
- plúskvamperfékt -a m (ȗ-ẹ̑) lingv. predpretekli čas: izražanje v pluskvamperfektu ♪