Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

perfekt (6)



  1.      perfékt  -a m (ẹ̑) lingv. dovršno pretekli čas: perfekt in pluskvamperfekt
  2.      perfékten  -tna -o prid. (ẹ̑) pog. popoln, dovršen: ima perfektno postavo / njegova angleščina je perfektna // odličen, zelo dober: gledal sem perfekten film / on je perfekten mehanik perféktno prisl.: perfektno poje
  3.      perfektíven  -vna -o prid. () lingv. ki izraža nastop, konec ali trenutnost dejanja; dovršen: perfektivni glagoli
  4.      ímperfekt  -a m () lingv. glagolska oblika za izražanje preteklega trajajočega ali ponavljajočega se dejanja: aorist in imperfekt
  5.      ímperfektiven  in imperfektíven -vna -o prid. (; ) lingv. ki izraža trajanje ali ponavljanje dejanja; nedovršen: imperfektivni glagoli
  6.      plúskvamperfékt  -a m (-ẹ̑) lingv. predpretekli čas: izražanje v pluskvamperfektu




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA