Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

pen (326-350)



  1.      suspendírati  -am dov. in nedov. () jur. začasno odstaviti, odstraniti koga z delovnega mesta, funkcije: suspendirati delavca, direktorja / suspendirati koga z dela / suspendirati komisijo; suspendirati športnika (začasno) mu prepovedati tekmovati // začasno razveljaviti, ne upoštevati kaj: suspendirati člene ustave / suspendirati jamstvo, zahtevo ◊ kem. povzročiti, da se netopni, trdni delci enakomerno porazdelijo po tekočini suspendíran -a -o: bil je suspendiran; suspendirana snov
  2.      suspénz  -a m (ẹ̑) jur. začasna odstavitev, odstranitev koga z delovnega mesta, funkcije: suspenz zaradi storjenega kaznivega dejanja / izreči, ukiniti suspenz / biti v suspenzu
  3.      suspénzija  in suspenzíja -e ž (ẹ́; ) 1. jur. začasna odstavitev, odstranitev koga z delovnega mesta, funkcije: zahtevati suspenzijo direktorja / izreči suspenzijo // začasna razveljavitev, neupoštevanje česa: suspenzija ustavnih svoboščin / suspenzija jamstva 2. kem. zmes tekočine in trdnih delcev kake v njej netopne snovi: pripraviti suspenzijo; suspenzija in emulzija / odcediti suspenzijo
  4.      suspenzíjski  tudi suspénzijski -a -o prid. (; ẹ́) nanašajoč se na suspenzijo: suspenzijski dekret / suspenzijska voda
  5.      suspenzíven  -vna -o prid. () jur. ki povzroči odložitev česa, odložilen: suspenzivna moč / suspenzivni pogoj, učinek
  6.      suspenzórij  -a m (ọ́) med. priprava za oporo poškodovanega ali obolelega visečega dela telesa: suspenzorij za modnik
  7.      šesterostópen  -pna -o prid. (ọ̑) lit. sestavljen iz šestih stopic: šesterostopni verz
  8.      škárpen  -pna -o prid. () nanašajoč se na škarpo: škarpni kamni / škarpna trava
  9.      škópen  -pna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na škopo: škopne grablje / škopna slama
  10.      špendáti  -ám dov. in nedov.) nižje pog. porabiti, potrošiti za koga: za sina je med šolanjem veliko špendal / kdo bo špendal za pijačo jo plačal
  11.      špendírati  -am dov. in nedov. () nižje pog. porabiti, potrošiti za koga: zanj je veliko špendirala / za nas je špendiral pet tablic čokolade plačal
  12.      štipéndij  -a m (ẹ́) 1. zastar. štipendija: prositi za štipendij 2. nekdaj sklad za pomoč zlasti študentom teologije: želel je, da se iz njegove zapuščine ustanovi več štipendijev / deželni, knežji štipendij ● Trubar je želel svojim rojakom zagotoviti mesto v štipendiju nekdaj v ustanovi, ki omogoča bivanje in daje oskrbo tistim študentom, ki jim je odobrena štipendijarel. (mašni) štipendij honorar za mašo, ki naj jo opravi duhovnik po plačnikovem namenu
  13.      štipéndija  -e ž (ẹ́) denarna pomoč, ki jo daje kaka ustanova, skupnost za šolanje, strokovno izpopolnjevanje: dati, odobriti komu štipendijo; imeti nizko štipendijo; zaprositi za štipendijo; prošnja, razpis za štipendijo / sklad za štipendije sklad za štipendiranje / kadrovska štipendija ki jo daje delovna organizacija za šolanje delavcev za svoje potrebe
  14.      štipendíjski  in štipéndijski -a -o prid. (; ẹ́) nanašajoč se na štipendijo ali štipendiranje: štipendijska vsota se je povečala / štipendijska pogodba; dogovoriti se za spremembe štipendijske politike; štipendijsko razmerje
  15.      štipendíranje  -a s () glagolnik od štipendirati: štipendiranje mladih nadarjenih matematikov / s pravilnim sistemom štipendiranja odpravljati socialne razlike med študenti / sklad za štipendiranje
  16.      štipendírati  -am nedov. in dov. () dajati štipendijo: štipendirati nadarjene dijake / ta delovna organizacija štipendira več gozdarjev
  17.      štipendíst  -a m () kdor dobiva štipendijo: delovna organizacija bo zaposlila le svoje štipendiste; štipendist kemijskega inštituta; obveznosti štipendistov
  18.      štipendístka  -e ž () ženska oblika od štipendist: štipendistka Kidričevega sklada
  19.      štipendítor  -ja m () ustanova, skupnost, ki daje štipendijo: pogodba med štipendistom in štipenditorjem
  20.      štírikápen  -pna -o prid. (-) arhit., v zvezi štirikapna streha streha s štirimi nagnjenimi ploskvami za odtok vode
  21.      štírinadstrópen  -pna -o prid. (-ọ̑) ki ima štiri nadstropja: štirinadstropna hiša
  22.      štíristópen  -pna -o prid. (-ọ̑) 1. nanašajoč se na štiristop: štiristopna kolona tekmovalcev 2. štiristopenjski: štiristopni razvoj 3. lit. sestavljen iz štirih stopic: štiristopni verz
  23.      štíristôpenjski  -a -o [pǝn] prid. (-ō) ki ima štiri stopnje: štiristopenjski razvoj ♦ strojn. štiristopenjski menjalnik menjalnik, ki omogoča prehod na štiri različne vrtilne hitrosti; teh. štiristopenjska raketa raketa, ki ima štiri med seboj neodvisne sisteme raketnih pogonskih motorjev, ki delujejo časovno drug za drugim
  24.      tepênje  -a s (é) glagolnik od tepsti: grozili so ji s tepenjem; tepenje živali
  25.      terpén  -a m (ẹ̑) nav. mn., kem. nenasičeni ali ciklični ogljikovodik v eteričnih oljih, smolah, ki se uporablja za umetne dišave, zdravila

   201 226 251 276 301 326 351 376 401 426  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA